MOP že od leta 2019 v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE vodi ozaveščevalno kampanjo z različnimi aktivnostmi za gospodinjstva s sloganom »Stran pa ne bomo metal!«, razvija in izvaja različne metodologije merjenja količin odpadne hrane v gospodinjstvih in je s tem Slovenijo postavil med bolj ambiciozne države EU na področju odpadne hrane.

Novi Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), ki ga je nedavno sprejela vlada, spodbuja k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostavlja učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki.

V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki je v Operativnem programu ravnanja z odpadki opredeljena tudi hierarhija ravnanja z odpadno hrano. Najvišja prioriteta je namenjena preprečevanju in zmanjševanju nastajanja odpadne hrane, najmanj zaželeno je, da še užitna hrana postane odpadek.

Grafični prikaz hierarhije ravnanja z odpadki

Odpadna hrana

Odpadna hrana nastaja skozi celotno prehransko verigo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) več kot polovico odpadne hrane povzročimo v gospodinjstvih, tretjino v gostinstvu in strežbi hrane, desetino v distribuciji in trgovini z živili ter malo manj kot desetino v proizvodnji hrane, kamor vključujemo tudi primarno proizvodnjo.

Natančnejši podatki o količinah nastale odpadne hrane po sektorjih so prikazani v tabeli

Kot je razvidno iz zgornje tabele, se količina odpadne hrane v Sloveniji povečuje. Med letoma 2015 do 2020 so se tako količine odpadne hrane povečale za sedem odstotkov, predvsem na račun povečanja v distribuciji in trgovini z živili, gostinstvu in strežbi hrane ter v gospodinjstvih.

Tabela prikazuje količino odpadne hrane na prebivalca na leto in tudi iz te tabele je mogoče razbrati trend naraščanja količin odpadne hrane.

V okviru nacionalne metodologije za spremljanje količin odpadne hrane se med odpadno hrano štejejo vsa surova ali obdelana živila in ostanke teh živil, ki se izgubijo pred, med ali po pripravi hrane in pri uživanju hrane, vključno s hrano, ki se odvrže med proizvodnjo, distribucijo, prodajo in izvajanjem storitev, povezanih s hrano, in v gospodinjstvih.

Kaj ne sodi med odpadno hrano

Med odpadno hrano ne sodijo:

• ostanki hrane, ki se namenijo za predelavo v živalsko krmo v skladu s predpisi EU;
• hrana, namenjena v humanitarne namene;
• papirnati robčki, serviete in brisače, ki se kot kuhinjski odpadki zbirajo med biološkimi odpadki;
• embalaža, ki se zavrže skupaj z odpadno hrano.

Odpadna hrana zajema tako užitni kot neužitni del posameznega živila.

Užitni del posameznega živila je tisti del živila, za katerega se v običajnih okoliščinah domneva, da je bil v določenem trenutku primeren za prehrano ljudi, vendar je bil zaradi določenih razlogov (na primer pretečeni datum uporabe/minimalna trajnost, preveliki obroki, neustrezno shranjevanje) zavržen med proizvodnjo, distribucijo ali prodajo živil ali pri pripravi ali uživanju hrane.

Neužitni del posameznega živila je tisti del živila, ki v nobenem trenutku ni primeren za prehrano ljudi ali pa se zanj v običajnih okoliščinah domneva, da ni primeren za prehrano ljudi, vendar nastaja kot odpadek med proizvodnjo, distribucijo ali prodajo živil ali pri pripravi ali uživanju hrane. To so na primer olupki, kosti, koščice, lupine.

Po oceni SURS 40 odstotkov vse odpadne hrane predstavlja užitni del, kar pomeni, da je bila ta hrana v nekem trenutku namenjena prehrani ljudi in užitna. Pod užitni del odpadne hrane tako na primer štejemo tudi zavržen star plesniv kruh, pokvarjeno delikatesno salamo in ostanke jogurta v lončku.