S sprejemom tako pomembnega zakona bomo ustvarili pogoje za hitrejši razvoj in boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor ter učinkoviteje uporabili znanje v gospodarstvu. Sredstva za znanost se bodo v naslednjih štirih letih predvidoma podvojila.

Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je intenzivno nastajal več kot pol desetletja in sta ga strokovna ter splošna javnost težko pričakovali. Zakon je nastajal ob visoki podpori deležnikov in prinaša številne pomembne rešitve. Med drugim ureja financiranje na način, ki omogoča stabilnost in avtonomen razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti in njenih izvajalcev. Ciljna vrednost je nameniti 1 odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost z rastjo 0,08 % BDP na letni ravni. To pomeni, da se bodo proračunska sredstva za znanost do leta 2025 predvidoma podvojila.

Javnim raziskovalnim organizacijam prinaša nov zakon več avtonomije, vključno s prenosom premoženja države, ki ga imajo v upravljanju javni raziskovalni zavodi po zgledu univerz ter možnostjo ustanovitve gospodarske družbe z namenom hitrejšega in učinkovitejšega prenosa znanja.

Zakon bo omogočal vzpostavitev pogojev, da Slovenija postane mednarodno privlačna destinacija za raziskovalno delo, s poudarkom na vračanju slovenskih raziskovalcev, ki delajo v tujini v Slovenijo. Zakon prinaša tudi stimulativno nagrajevanje uspešnih raziskovalcev.

Sprejet zakon z vzpostavitvijo Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti naslavlja tudi etiko in integriteto v znanosti ter enake možnosti.

Sprejetju zakona sledi sprejetje podzakonskih aktov, novega sistema stabilnega institucionalnega financiranja in številne druge aktivnosti potrebne za polno delovanje sistema.