Po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji zavržemo kar 68 kilogramov odpadne hrane na prebivalca na leto, od tega je 40 odstotkov hrane, ki je še užitna. Več kot polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Minister mag. Vizjak je pozdravil dejstvo, da se ob Tradicionalnem slovenskem zajtrku zavrže bistveno manj hrane. »Skozi te projekte osveščamo ljudi, da ne mečejo v nakupovalne vozičke vsega povprek, temveč tisto, kar lahko porabijo,« je poudaril.

Izpostavil je tudi, da lahko z zmanjšanjem količine odpadne hrane, ki povzroča približno sedem odstotkov emisij toplogrednih plinov, vsi veliko prispevamo k razogljičenju okolja.

Minister mag. Vizjak je spomnil, da je vlada nedavno sprejela predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki prinaša pomembne spremembe na področju ravnanja z odpadki, saj med drugim uvaja dosledno spoštovanje načela »onesnaževalec plača«. Zato je po njegovih besedah tudi pri hrani pomembno, kako je pakirana – to je s čim manj embalaže, zlasti takšne, ki ni ponovno uporabljiva ali reciklabilna.

Ministrstvo za okolje in prostor se pri vprašanju odpadne hrane ne ukvarja z vsebino samo na področju odpadkov, torej z nastalo odpadno hrano in ravnanjem z njo, ampak se intenzivno vključuje tudi v akcije preprečevanja nastajanja odpadne hrane. Že od leta 2019 v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE vodi ozaveščevalno kampanjo z različnimi aktivnostmi za gospodinjstva s sloganom »Stran pa ne bomo metal!« ter razvija in izvaja različne metodologije merjenja količin odpadne hrane v gospodinjstvih, s čimer je Slovenijo postavil med bolj ambiciozne EU države na področju odpadne hrane.