Splošne knjižnice ostajajo nepogrešljiv del lokalnih skupnosti in pomembna socialna stičišča, saj so na voljo vsem članom skupnosti, ne glede na raso, narodno pripadnost, starost, spol, vero, jezik, invalidnost, socialni položaj, zaposlitev in stopnjo izobrazbe. Kljub zaostrenim zdravstvenim razmeram so med epidemijo covida-19 uspešno uresničevale svoje poslanstvo in s prilagojenimi storitvami omogočile prebivalcem dostop do znanja in informacij.

V Novem mestu so na primer ob finančni podpori Ministrstva za kulturo zagnali pilotni projekt, ki predstavlja inovacijo v knjižničnem prostoru, to je 24-urna izposoja naročenega knjižnega gradiva v Knjižnici Mirana Jarca. Končni cilj projekta je vzpostavitev mreže avtomatiziranih dislociranih enot oziroma, kot jim pravijo v pogovornem jeziku, avtomatiziranih krajevnih knjižnic. 

Kot je povedala Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic, je "rdeča nit letošnjega Tedna splošnih knjižnic zelo preprosta, pa neizmerno pomembna. To je branje. Čas, v katerem živimo, je pokazal, kako zelo pomembno je brati: zato, da smo pismeni in se učimo, da smo sočutni in spoštljivi, da znamo razmišljati in izraziti svoje misli, da krajšamo čas našim bližnjim in sebi, da spoznavamo svetove, ki jih ne bi nikoli obiskali in ljudi, ki jih nikoli ne bi srečali. Branje je pomembno zaradi vsega  naštetega, predvsem pa zato, da ostanemo ljudje".

Teden splošnih knjižnic bodo sklenili s podelitvijo nagrad Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte, ki na poseben in inovativen način zbližujejo knjige in bralce.  

Več informacij je objavljeno na skupni spletni strani slovenskih splošnih knjižnic: knjiznice.si.