Skoči do osrednje vsebine

Svet EU za zunanje zadeve o odnosih med EU in Zahodnim Balkanom ter o razmerah v Sahelu

Državni sekretar dr. Stanislav Raščan se je danes v imenu ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja udeležil rednega zasedanja Sveta Evropske unije za zunanje zadeve v Bruslju, ki ga je vodil visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell. Osrednji temi zasedanja sta bili odnosi med EU in Zahodnim Balkanom ter razmere v Sahelu.

Ministri so dan začeli z neformalnim zajtrkom z ministrom za zunanje zadeve Ukrajine Dmitrom Kulebo. Razprava se je v luči prihajajočega ministrskega zasedanja Vzhodnega partnerstva osredotočila na aktualno dogajanje v regiji.

Razprava o Zahodnem Balkanu je bila posvečena krepitvi političnega sodelovanja med EU in Zahodnim Balkanom, razmeram v Bosni in Hercegovini ter normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom. Ministri so se strinjali, da so države Zahodnega Balkana pomembne partnerice EU z vidika skupne varnosti in stabilnosti ter da so blaginja, trajnostni razvoj in odpornost regije strateškega pomena tako za Zahodni Balkan kot za celotno EU.

Državni sekretar dr. Raščan je opozoril na prizadevanja Slovenije kot predsedujoče Svetu EU, da bi prišlo do čimprejšnjega premika v širitvenem procesu z deblokado začetka pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Kot je poudaril, je širitev geopolitično vprašanje in preizkus kredibilnosti EU. Izpostavil je pomen uresničevanja zavez iz deklaracije z Brda, kar bo jasno sporočilo državam regije o zavezanosti EU. Izrazil je zaskrbljenost nad poglabljanjem politične in institucionalne krize v Bosni in Hercegovini ter zagotovil polno podporo Slovenije prizadevanjem posebnega predstavnika EU Sattlerja, da bi v državi prišlo do potrebnih reform in napredka na poti v EU. Glede dialoga med Beogradom Prištino je poudaril, da se mora dialog nadaljevati ne glede na politična dogajanja v obeh državah in izrazil podporo Slovenije delu posebnega predstavnika EU za dialog in druga vprašanja v regiji Lajčaku.

V drugem delu zasedanja so se ministri v razpravi o Sahelu, ki se sooča s številnimi krizami, osredotočili na zaskrbljujoče varnostne razmere v regiji, še posebej v Maliju, kjer se humanitarna kriza poglablja, razmere pa zaostruje tudi prihod paravojaške skupine Wagner v državo. Visoki predstavnik Unije Borrell je med drugim predstavil predloge za večjo politično angažiranost in podporo EU glede na spreminjajoče se varnostne razmere v regiji. Ministri so razpravljali o možnih poteh in orodjih, ki bi pripomogla k stabilizaciji razmer v Sahelu.

Državni sekretar dr. Raščan je izpostavil pomen nadaljnje prisotnosti EU v Sahelu, še posebej v Maliju. Prizadevati si je treba, da se Mali ne bi oddaljil od zastavljene tranzicijske poti in se še bolj približal tretjim akterjem. Ministri so izmenjali mnenja tudi o zaskrbljujočih razmerah na beloruski meji, kjer so vedno pogostejši poskusi vstopa migrantov na Poljsko. Sprejeli so politično odločitev o sprejetju dodatnega svežnja omejevalnih ukrepov.. Visoki predstavnik Borrell je ministre seznanil tudi z dosežki COP26, razmerami v Etiopiji, Sudanu in Varoši ter jim poročal o svojem nedavnem obisku v Latinski Ameriki.

Ob robu Sveta je potekalo skupno zasedanje zunanjih ministrov držav članic EU in vzhodnih partneric, namenjeno razpravi o pripravah na vrh Vzhodnega partnerstva, ki bo 15. decembra v Bruslju. To je bila priložnost za izmenjavo mnenj in predstavitev stališč glede prihodnosti politike Vzhodnega partnerstva po letu 2020. Državni sekretar dr. Raščan je poudaril pomen partnerstva kot preoblikujoče sile, ki v regijo prinaša stabilnost, dobrobit in zavezo k spoštovanju temeljnih demokratičnih vrednot. Ob tem je poudaril slovensko podporo prizadevanjem za približevanje držav Vzhodnega partnerstva evropskim standardom in normam ter pozval partnerice k izkoriščanju obstoječih potencialov za celovito družbeno in gospodarsko okrevanje po pandemiji covida-19.

Državni sekretar dr. Raščan je ob robu zasedanja v imenu EU podpisal sporazum o skupnem zračnem prostoru med EU in Armenijo.

Na skupnem večernem zasedanju ministrov za zunanje zadeve in ministrov za obrambo bo potekala razprava o Strateškem kompasu. Končni dokument, ki se pripravlja na podlagi prispevkov držav članic, bo podlaga za oblikovanje smernic Skupne varnostne in obrambne politike v naslednjem desetletju na področjih kriznega upravljanja, odpornosti, razvoja zmogljivosti in partnerstev.