V zadevi Prevlada javne koristi energetike-obnovljivega vira nad javno koristjo ohranjanja narave za hidroelektrarne Mokrice v samem postopku Upravno sodišče ni našlo napak. Je pa zaznalo pomanjkljivost v koraku pred izvedbo postopka prevlade javne koristi energetike - obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave in je ministrstvo napotilo k odpravi te pomanjkljivosti, ki je nastala zaradi sočasne uporabe treh zakonov. Ministrstvo za okolje in prostor bo napotilo sodišča v celoti upoštevalo, odpravilo postopkovne nedoslednosti in zadevo ponovilo.

Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) poudarjamo, da ne gre za nobeno nedopustno prakso, saj prakse na tem področju Slovenija še nima. Gre namreč za prvi primer uporabe te pravne možnosti v Sloveniji, torej prvi primer postopka prevlade javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave po 6(4) členu Habitatne direktive, sicer uveljavljen v vseh evropskih državah. Postopek ima pravico uporabiti tudi Slovenija in zanikanje te pravne pravice s strani kogarkoli je po našem mnenju nesprejemljivo.

Slovenija izvaja vse cilje varovanja biotske raznovrstnosti in varuje vse reke v povirjih ter reke z izjemno biotsko raznovrstnostjo, kot so Soča, Savinja, Mura, Idrijca in tako dalje, na reki Savi pa izvaja aktivnosti, ki so določene z Zakonom o spodnji Savi.

Posegi so dopuščeni pod pogoji, ki so jasno predpisani. Evropske države postopek uporabljajo v veliki meri tudi za doseganje ciljev razogljičenja družbe in obnovljive vire, Slovenija pa je postopek uporabila prvič v 17 letih, odkar ga dovoljujeta evropska in slovenska zakonodaja.

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak za primer tega postopka ni nikoli vršil pritiska nad strokovnimi službami, ampak se je iz zadeve sam izločil, kar lahko potrdijo tudi strokovne službe na ministrstvu.

Na MOP ob tem opozarjamo na povsem neprimeren in senzacionalističen naslov članka na 24ur.com, ki povprečnega bralca lahko zavede, da MOP v postopkih prevlade javne koristi uveljavlja nedopustno prakso. V zvezi s tem pojasnjujemo, da iz sodbe Upravnega sodišča nikjer ne izhaja, da sodišče omenja ali govori o kakršnokoli nedopustni praksi. Gre za zavajajoče in neresnične navedbe Društva za proučevanje rib Slovenije (DPRS), ki jih je avtorica članka nekritično povzela in štela kot resnično dejstvo, kar pa seveda ne drži.  Če bi bil namen novinarke želja po objektivnem in verodostojnem poročanju, bi pričakovali, da bi si sodbo prebrala in si na ta način izoblikovala mnenje ter javnosti podala informacije, ki bi temeljile na dejstvih, ne pa zgolj na navedbah DPRS.

Upravno sodišče je odločalo o dveh zahtevkih nevladnih organizacij, in sicer Regionalnega Okoljskega združenja okoljevarstvenikov (ROVO) in Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS). Zahtevek ROVO za začasno odredbo je zavrnilo, zahtevku DPRS pa delno ugodilo, tako da je zadržalo izdajo gradbenega dovoljenja do ugotovitve sodišča o glavni stvari.

DPRS trdi, da bo s projektom nastala nepopravljiva škoda za ribji vrsti zvezdogled in platnica. Ministrstvo za okolje in prostor je ukrepe za ti dve evropsko pomembni vrsti, za kateri je potekal postopek prevlade javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave, natančno strokovno analiziralo in ugotovilo, da so podani strokovni , vsebinsko ustrezni, funkcionalni in sorazmerni izravnalni ukrepi, ki bodo izravnali škodljive vplive, kot to določa in omogoča Zakon o ohranjanju narave.

V primeru HE Mokrice je bila izravnalnim ukrepom namenjena velika strokovna pozornost in v odločbi o prevladi javne koristi obnovljivih virov energije so določeni vsi izravnalni ukrepi, ki jih je stroka, vključno z nevladnimi organizacijami, kadarkoli v postopku predlagala. DPRS ni predlagal niti izboljšave ukrepov niti novih ukrepov.

Predvideni izravnalni ukrepi:

Na posebnem ohranitvenem območju (Natura 2000) Spodnja Sava:

• drstišče pod jezovno zgradbo,
• drstišča v prehodu za vodne organizme in v obvodni strugi,
• drstišča v pretočni akumulaciji,
• ureditev izlivnega dela Krke,
• ureditev zatonov na izlivnih delih pritokov in

Na posebnem ohranitvenem območju (Natura 2000) Krka s pritoki:

• ribji habitat in drstišča na izlivnem delu Krke.

Za izravnavo bosta urejeni ribja steza in obvodna struga, ki bosta sonaravni in narejeni v skladu z evropskimi navodili za hidroelektrarne, omogočali bosta tako prehodnost kot drstenje, temu pa bo prilagojeno tudi obratovanje elektrarne.

Na MOP znova poudarjamo, da brez izkoriščanja obnovljivih virov energije ne bomo dosegli brezogljične družbe. Prizadevamo si za izvajanje ukrepov za zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb, med katerimi imajo pomembno mesto obnovljivi viri energije.

Hkrati pa z uvajanjem dodatnih virov energije ne bomo zadostili potrebam po električni energiji, ki se iz leta v leto povečuje (uporaba električnih vozil in tako dalje).

Na to temo se je sicer MOP 3. novembra na spletu že odzval.