Skoči do osrednje vsebine

Ministrstvo za okolje in prostor odločno zanika, da bi gradbeni zakon bil pisan na kožo kateremu koli posamezniku

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Rešitve, zapisane v predlogu gradbenega zakona, ki je v obravnavi v Državnem zboru, so nadgradnja sistema, ki velja že ob sprejetja Gradbenega zakona iz leta 2018 in od njih bistveno ne odstopajo. V zakonu zapisane rešitve veljajo nediskriminatorno za vse lastnike nepremičnin v Republiki Sloveniji in niso pisane posamezniku "na roko", kot to trdijo na spletnem portalu 24ur.com.

V prvem odstavku 147. členu predloga Gradbenega zakona je določeno:

Za objekt, del objekta, rekonstrukcijo objekta ali spremembo namembnosti objekta iz prvega odstavka 143. člena tega zakona, ki od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti, lahko investitor, lastnik ali imetnik stavbne pravice zahteva izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja.

Gre za vsebinsko enak zapis, ki je tudi v veljavnem zakonu,  mejni datum pa se spreminja na podlagi pobude, ki smo jo  v okviru javne razgrnitve prejeli od Zbornice za arhitekturo  in prostor Slovenije (ZAPS) Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije.

 Njihova pripomba, ki je bila upoštevana, se je glasila:

 "Občine predlagajo upoštevanje predloga ZAPS-a z dne 9. 5. 2020 oziroma menijo, da je tako imenovani prelomni datum smiseln 2005. V obdobju od 1995 in 2004 je bilo namreč stanje na prostorskih aktih občin najslabše in neurejeno in posledično več nelegalnih gradenj. V tem obdobju so bile občine v razdruževanju, nastajanju ... rok za pripravo aktov po stari še »neevropski« zakonodaji pa je bil julij 2004. Do takrat so občine večinoma uredile izhodiščno stanje na prostorskih aktih."