Spoštovanje človekovih pravic in etičnih standardov so temeljna načela, ki usmerjajo Slovenijo pri načrtovanju notranje politike umetne inteligence in pri skupnem oblikovanju politik na ravni EU. Zato je minister Koritnik izrazil zadovoljstvo, da je ena od ključnih prednostnih nalog GPAI v letu 2022 vpliv umetne inteligence na človekove pravice. »Da lahko orodja umetne inteligence omogočajo človekov napredek in prispevajo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, morajo biti v razvoj orodij, politik in mehanizmov proaktivno vključeni tudi humanitarni vidiki, ki varujejo človekove pravice,« je poudaril Koritnik.

Minister se je v svojem nastopu vnovič zavzel tudi za razvoj umetne inteligence z namenom ohranjana nacionalnega jezika in s tem kulturne identitete v digitalnem svetu, kar je Slovenija kot ena prvih držav že uvrstila tudi v nacionalni program za umetno inteligenco. Uporaba nacionalnega jezika je namreč po Koritnikovem mnenju ključni pogoj za javno uporabo umetne inteligence in zaupanje vanjo.

Sicer pa so na zasedanju v partnerstvo svetovnega merila sprejeli tudi nove države članice. Te so postale: Belgija, Češka republika, Danska, Irska, Izrael in Švedska.

GPAI združuje države, ki želijo razvijati umetno inteligenco v skladju z demokratičnimi standardi in človekovimi pravicami. Gre za kanadsko-francosko pobudo, ki je nastala v okviru G7, postopoma pa postaja večstranska pobuda za sodelovanje in usklajevanje politik na področju umetne inteligence med podobno mislečimi partnericami na svetovni ravni. Sodelovanje kot ustanovne pobudnice so potrdile Avstralija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Indija, Japonska, Nova Zelandija, Republika Koreja, Mehika, Singapur, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike in Slovenija. Članice GPAI pa so tudi mednarodne organizacije: OECD, UNESCO in Evropska unija.