Sklep o določitvi deležev izpolnjevanja obveznosti glede zbiranja odpadne električne in elektronske opreme

Vlada  je sprejela Sklep o določitvi deležev odpadne električne in elektronske opreme, za katere morajo proizvajalci električne in elektronske opreme za leto 2021 zagotoviti zbiranje in obdelavo odpadne električne in elektronske opreme. Skupni deleži nastale in zbrane OEEO, za katero morajo nosilci skupnih načrtov ravnanja z OEEO za leto 2021 izpolniti obveznost zagotovitve zbiranje in obdelave so naslednji: Interseroh 11,71 %, Recikel 9,22 %, Slopak 8,86 %, Trigana 7,39 % in Zeos 62,82 %.

V skladu z Uredbo o odpadni električni in elektronski opremi mora proizvajalec električne in elektronske opreme na svoje stroške zagotavljati zbiranje in obdelavo vse zbrane odpadne električne in elektronske opreme.

Proizvajalec lahko navedeno obveznost izpolnjuje samostojno ali skupaj z drugimi proizvajalci, tako da pristopi k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, s katerim nosilec skupnega načrta v njihovem imenu zagotavlja izpolnjevanje njihove obveznosti iz uredbe.

Proizvajalec mora zbiranje in obdelavo odpadne električne in elektronske opreme zagotoviti za delež zbrane odpadne opreme, ki je enak njegovemu deležu električne in elektronske opreme, izraženemu v odstotkih, v skupni količini električne in elektronske opreme, ki je bila v Republiki Sloveniji dana na trg v posameznem koledarskem letu, izraženi v odstotkih, in se določi na podlagi te uredbe.

Vlada meni, da predlog zakona o ravnanju z odpadki ni primeren za nadaljnjo obravnavo

Vlada je sprejela mnenje, da predlog zakona o ravnanju z odpadki, ki ga je v Državnem zboru vložila skupina poslank in poslancem s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Vlada ocenjuje, da je predlog zakona:

- z vsebinskega vidika na številnih mestih pomanjkljiv, nejasen in nezadostno opredeljuje predlagane rešitve;

- s terminološkega vidika nekonsistenten in neskladen z ostalo področno zakonodajo;

- z izvedbenega vidika ne izkazuje realne možnosti za uspešno izvajanje;

- z vidika svojega osnovnega namena nepotreben, saj obstoječa področna zakonodaja že vzpostavlja pogoje za dosego ciljev predloga zakona.

 V zvezi z zmanjšanjem količine odpadkov z vidika učinkovitejšega delovanja sedaj veljavnih različnih sistemov »proizvajalčeve razširjene odgovornosti« (PRO), vezanih na posamezni tok odpadkov, in sistemsko vključitvijo načela PRO vlada poudarja, da pripravlja predlog novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), s čimer želi že na zakonski ravni odpraviti nekatere anomalije različnih sistemov PRO, ki so se v praksi pokazale pri njihovem izvajanju. V ZVO-2 si vlada prizadeva za sistemske rešitve PRO, z jasnim institucionalnim okvirjem in z razmejenimi pristojnostmi in odgovornostmi ter učinkovitim nadzorom, pri čemer upošteva specifike prava okolja.

ZVO-2 bi uveljavil temeljna načela in pristope za vso »področno zakonodajo«, ki se podrobneje ukvarja s posameznimi okoljsko relevantnimi področji. Tak pristop je, za razliko razdrobljenega urejanja posameznih vsebinskih in instrumentalnih vprašanj v posebnem zakonu, v sozvočju z modernimi prizadevanji za integracijo razdrobljenega urejanja posameznih  vprašanj in področij, ki jih zasledimo v številnih državah (najbolj očitno na primer na Švedskem in Nizozemskem) in tudi pri sprejemanju predpisov na ravni EU (na primer poenotenje prej razdrobljenega urejanja poročanja). Posameznim področjem ZVO-2 tako namenja znatno več pozornosti kot ZVO-1, tudi ukrepom na področju odpadkov, zlasti preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi sta v ZVO-2 zastopana v bistveno večjem obsegu kot doslej.

Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 za obdobje 2016–2020

Vlada je sprejela Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 za obdobje 2016–2020. Resolucija predvideva letno spremljanje uspešnosti izvajanja resolucije (letna poročila) ter spremljanje učinkov ukrepov in doseganje ciljev stanovanjske politike na polovici in ob zaključku obdobja resolucije (vmesno in končno poročilo).

Obravnavano gradivo predstavlja vmesno poročilo, ki se pripravi na polovici obdobja in vsebuje kvantitativno in kvalitativno analizo petletnega obdobja izvajanja resolucije, to je od leta 2016 do vključno leta 2020.

Vhodne podatke za izvedbo analize naj bi predstavljale ugotovljene vrednosti 18 kazalnikov s stanovanjskega področja, kot jih je opredelila resolucije, in sicer za leta 2016, 2017, 2018, 2019 oz. zadnje leto z razpoložljivimi podatki. V analizi se dosežene vrednosti kazalnikov primerjajo s ciljnimi vrednostmi kazalnikov, določenimi v resoluciji.

Rezultati kažejo, da so bile v letu 2018, za katero je na voljo največ podatkov, ciljne vrednosti dosežene pri 61 % kazalnikih, medtem ko pri 33 % kazalnikih ciljne vrednosti niso dosežene. Za en kazalnik (6 %) podatki niso bili na voljo.

Analiza realizacije ukrepov na prednostnih področjih, ki jih je opredelil resolucija, kjer so v namen spremljanja učinkovitosti izvajanja resolucije, za vsako področje navedeni predvideni učinki posameznega ukrepa, kaže, da je bila večina ukrepov realizirana delno. Delež ukrepov, ki so bili realizirani v celoti, in tistih, ki niso bili realizirani, je primerljiv. Najmanj aktivnosti  je bilo izvedenih na prednostnih področjih aktiviranje obstoječega stanovanjskega fonda in prenova stanovanjskega fonda. V okviru slednjega področja niso bile izvedene predvsem celovite prenove stanovanjskih sosesk, medtem ko je bilo izvedenih več aktivnosti za zagotovitev pogojev za energetsko prenovo stanovanjskega fonda. Več aktivnosti je bilo izvedenih na področjih večja dostopnost do stanovanj za ranljivejše skupine prebivalstva in gradnja novih stanovanj, kjer je potreba po njih največja.