Hackathon, katerega pobudnik je Ministrstvo za javno upravo, pod katerega sodi Portal odprtih podatkov Slovenije (OPSI), poteka že četrto leto zapored, tudi letos pa vsi dogodki v okviru hackathona potekajo v spletni obliki.

Udeležba je bila tokrat mednarodna, saj so se hackanju pridružili udeleženke in udeleženci iz 9 držav: Slovenije, Francije, Avstrije, Hrvaške, Turčije, Indije, Švedske, Libanona in Makedonije. Rešitve je ta vikend iskalo 16 ekip: 5 ekip je iskalo rešitve na temo prehrane (izziv: Prehrana: Z digitalno izkušnjo v čebelji svet.), 5 ekip je videlo izziv v poplavni varnosti (izziv: Poplave: Odprti podatki za obveščanje pri naravnih in drugih nesrečah v Mestni občini Ljuljana.), 3 ekipe so se lotile izziva na temo mobilnosti (izziv: Mobilnost: Živi zdravo. Potuj trajnostno.), 3 ekipe pa so hackale na temo okolja (izziv: Okolje: Ravnanje z odpadki.).

Ekipe so po končanem dvodnevnem delu v nedeljo popoldan predstavile svoje rešitve, zasnovane na osnovi odprtih podatkov javnega sektorja. Komisija je izbrala 8 najboljših ekip-finalistov (po dve za vsak izziv), ki se bodo še enkrat predstavile v finalu, v torek, 9. novembra 2021. Spletna publika bo za tem izglasovala zmagovalne rešitve, nagrade najboljšim pa bo podelil minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

Dogodek bo potekal v spletni obliki, zato vas vabimo, da se nam v torek, 9. novembra 2021, pridružite od 13. ure dalje na povezavi:

Join Zoom Meeting
https://zoom.us/j/92884927046?pwd=c0sveUFua3JBcWlqSDBtaWRsKy9qUT09

Meeting ID: 928 8492 7046
Passcode: 926686

Finalisti hackathona so:

-finalni ekipi za izziv s področja prehrane: BeeSmart, Beehave (Telebajski);
-finalni ekipi za izziv s področja mobilnosti: Pavla, WaitLess;
-Finalni ekipi za izziv s področja poplav: Flood alert, Flood Call;
-Finalni ekipi za izziv s področja okolja: The flow of waste, Filix.

Več o hackathonu GREEN HACK: Z odprtimi podatki do zelene prihodnosti

Hackathon je potekal v soboto in nedeljo, 6. in 7. novembra 2021. Ob začetku je zbrane uvodoma nagovoril minister za javno upravo Boštjan Koritnik, za njim pa še predstavniki drugih organizatorjev, pobudnikov letošnjega hackathona, Mestne občine Ljubljana, Tehnološkega parka Ljubljana in Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO – IRCAI, podjetja Transformation Lighthouse ter predstavniki tehnoloških in vsebinskih partnerjev dogodka.

Minister Koritnik je v uvodnem nagovoru posebej izpostavil, da je Ministrstvo za javno upravo že od samega začetka pobudnik in soorganizator hackathonov, saj so prav sodelujoči na hackathonih tisti, ki podatkom vdihnejo življenje in jih s svojimi rešitvami in aplikacijami naredijo uporabne za vse nas. Kot je poudaril, si želimo prav takšnih rešitev, ki bodo uporabne za končne uporabnike. »Naše ministrstvo skrbi za razvoj in vzdrževanje državne informatike in skrbi za digitalno družbo. Smo tudi nosilci Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki ureja področje ponovne uporabe podatkov. Ampak sistemsko urejanje je morda preveč oddaljeno od končnih uporabnikov. Rešitve, zasnovane na hackathonu pa bodo tudi tokrat naredile prav to izjemno pomembno povezavo – od sistemske ureditve področja podatkov, do rešitev, namenjenih končnim uporabnikom.«

Pred tremi leti so na prvem hackathonu, katerega osnovo so predstavljali odprti podatki javnega sektorja, udeleženke in udeleženci snovali rešitve na področju kulturne dediščine, leto za tem na področju varnosti in mobilnosti, lansko leto pa na področju podnebnih sprememb. Letos pa so bili pred ekipami izzivi s štirih področij:

- MOBILNOST: Živi zdravo. Potuj trajnostno.

- OKOLJE: Ravnanje z odpadki.

- PREHRANA: Z digitalno izkušnjo v čebelji svet.

- POPLAVE: Odprti podatki za obveščanje pri naravnih in drugih nesrečah v MOL.

Mobilnost predstavlja vedno večji problem vsakdana v različnih vidikih – z vidika dostopnosti storitev, stroškov, okoljevarstva, časovnih omejitev in turizma. Cilj izziva je izdelati prototipno rešitev, ki pokriva enega ali več segmentov uporabnikov in jim približati trajnostne oblike mobilnosti kot alternativo uporabi lastnega vozila v Ljubljani.

Odpadki predstavljajo enega od večjih okolijskih problemov. Iz tega razloga je prizadevanje za omejevanje škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje pri nastajanju in ravnanju z odpadki še toliko bolj pomembno. Prav tako odpadki predstavljajo pomemben vir sekundarnih surovin, s katerimi lahko nadomestimo uporabo primarnih naravnih virov, kar je tudi cilj krožnega gospodarstva. Cilj izziva je, da javnost ozaveščamo o ravnanju z odpadki.

Tretjina svetovne pridelave hrane je odvisna od čebel oziroma vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja. S kakšnimi digitalnimi rešitvami bi posameznike, ki želijo spoznati več o pomenu čebel in čebelarsko panogo spodbudili k zvestejšemu spremljanju čebeljih informacij v vsakdanjiku. Kako bi približali strokovne - izobraževalne vsebine različnim ciljnim skupinam, ki doprinašajo v čebelji ekosistem, tako čebelarjem kot potrošniku ali turistu, ki vstopa v medeno deželo - Slovenijo.

Območja Mestne občine Ljubljana so glede na škodni potencial, zdravje ljudi, pomembno infrastrukturo, kulturne spomenike in še nekatere druge kriterije, razvrščena na prvo mesto po poplavni ogroženosti v Sloveniji. Na novo postavljena mreža merilnih postaj na 17 strateških točkah manjših vodotokov - hudournikov skupaj z že prej obstoječo merilno infrastrukturo ARSO predstavlja bogat vir odprtih podatkov o ključnih vodostajih na območju Mestne občine Ljubljana. Kako uporabiti te podatke v digitalnih rešitvah, da bodo imeli največjo vrednost za prebivalce in vse ostale, na katere imajo poplave vpliv?

Ekipe, ki so snovale rešitve na izziv PREHRANA: Z digitalno izkušnjo v čebelji svet, so hkrati prijavljene tudi na DIGIEDUHACK, mednarodni hackathon, kjer so inovativni posamezniki in ekipe iz vsega sveta iskali rešitve s področja digitalnega izobraževanja. Zmagovalna ideja našega hackathona bo šla avtomatično v dodatna ocenjevanja za izbor enega od treh zmagovalcev omenjenega DIGIEUHACK-a.

Spletna stran hackathona GREEN HACK: Z odprtimi podatki do zelene prihodnosti