Forum letos poteka v povezavi s slovenskim predsedovanjem svetu EU in vključuje tudi mednarodni vidik zelene in digitalne preobrazbe mest. Na Urbanem forumu so osvetlili pomen mest pri doseganju okoljskih ciljev in priložnosti, ki jih ponujajo politike in pobude na evropski ravni.

V uvodu je minister mag. Vizjak pozdravil udeležence in ocenil, da »forum predstavlja priložnost, da skupaj z mesti in občinami, drugimi sektorji, strokovnjaki in gospodarstveniki razpravljamo in se povezujemo pri kakovostnem razvoju mest in ključnih razvojnih projektih za razvoj celotne države.«

Slovenska mesta so, čeprav majhna v evropskem merilu, kot je povedal minister, »pomembna za kakovost življenja vseh naših državljanov, saj jim zagotavljajo delovna mesta in dostop do pomembnih storitev. Ob tem se spopadajo s podobnimi okoljskimi, socialnimi in razvojnimi izzivi kot večja mesta. Zato si želim, da imajo priložnost, da se vključijo v dogajanje in različne pobude urbanega razvoja na evropski ravni. Verjamem, da jih bomo tudi z Ljubljanskim dogovorom pri tem podprli.«

Izrazil je zadovoljstvo, da so »evropska mesta aktivna tudi pri iskanju rešitev za spopadanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Partnerstva Urbane agende za EU so podala precej predlogov za izboljšanje na področju kakovosti zraka, krožnega gospodarstva, prilagajanja podnebnim spremembam in trajnostne rabe prostora. Tudi v naslednjem letu se bodo aktivnosti urbane agende posvečale okoljskim temam, začelo se bo namreč vzpostavljanje partnerstev za ozelenjevanje mest in trajnostni turizem.«

Temo foruma, zelena in digitalna preobrazba, je ocenil kot resnično aktualno. »Digitalna tehnologija spreminja življenja ljudi, skupaj z ostalimi državami EU smo del digitalne preobrazbe, ki jo moramo izkoristiti v prid državljanom in gospodarstvu. Digitalne tehnologije bodo pripomogle k doseganju cilja podnebno nevtralne Evrope do leta 2050, kot je predvideno v Evropskem zelenem dogovoru. Ministrstvo za okolje in prostor je skupaj z organi v sestavi aktivno vključeno v razvoj skupnega evropskega zelenega podatkovnega prostora za doseganje nevtralnega prehoda v brezogljično družbo, ter krepitev gospodarskega razvoja podprtega z digitalnimi podatki. Cilje zapisane v strategiji EU za umetno inteligenco in strategiji za odprte podatke, kakor tudi v evropski industrijski strategiji za zeleno in digitalno Evropo bomo namreč dosegli samo z dosledno uporabo in nenehnim razvojem novih tehnologij, ter izvedbi zelene in digitalne preobrazbe slovenskega gospodarstva.«

Udeležence so nagovorili tudi Matjaž Rakovec, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije in župan Mestne občine Kranj, Frédéric Vallie, generalni sekretar Sveta evropskih mest in regij (CEMR) in Apostolos Tzitzikostas, predsednik Evropskega odbora regij. Poudarili so pomen sodelovanja med različnimi ravnmi in ključno vlogo lokalnih skupnosti pri doseganju okoljskih in razvojnih ciljev.

V drugem delu so sledile predstavitve in razprava o doseganju zelenega prehoda in digitalne preobrazbe. Mag. Aša Rogelj, namestnica generalnega direktorja Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, je predstavila aktivnosti Slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju teritorialne kohezije in urbanih zadev. Poudarek je dala prizadevanjem za nadaljevanje uspešnega sodelovanje med državami, mesti, Evropsko komisijo in drugimi evropskimi inštitucijami v okviru Urbane agende EU in pripravi Ljubljanskega dogovora. Mag. Saša Heath-Drugovič, predsednica Odbora za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje pri Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS), je predstavila aktivnosti mestnih občin za zeleno in digitalno preobrazbo in dobre rezultate, ki so jih prinesli projekti v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb kohezijske politike. Yannis Charalabidis, profesor za digitalno preobrazbo z Egejske Univerze, je predstavil projekt 'Intelligent Cities Challenge – ICC', v katerega so vključena tudi slovenska mesta, kot orodje za digitalno preoblikovanje mest. Prikazal je tudi kako raziskovalci lahko sodelujejo z mesti in jih podprejo pri uspešni digitalni preobrazbi. Blaž Golob, predsednik Ljubljanskega foruma in Inštituta GFS je predstavil priložnosti evropske pobude Novi evropski Bauhaus za mesta. Povzel je tudi zaključke Ljubljanskega foruma 2021, ki se je osredotočil na koncept 'idealnega mesta za prihodnost'.

V zadnjem delu bo sledila okrogla miza županov 11 mestnih občin, ki bodo osvetlili kakšne izzive imajo v svojih mestih pri uresničevanju ciljev zelene in digitalne preobrazbe in kakšne priložnosti vidijo v Urbani agendi EU in drugih evropskih pobudah in programih. Zaključke tokratnega Urbanega foruma bo predsednik ZMOS v dogovoru z ministrstvom predstavil  na srečanju ministrov držav članic EU, pristojnih za urbane zadeve, ki bo 26. 11. 2021 na Brdu pri Kranju.          

Forum organiziramo: Ministrstvo za okolje in prostor, Združenje mestnih občin Slovenije in GFS Inštitut.

Več informacij o Urbanem forumu 2021