Ministri za zunanje zadeve držav Evropske unije in Afriške unije se bodo 26. oktobra srečali v Kigaliju na prvem ministrskem srečanju AU-EU po začetku pandemije covida-19. Srečanje je posebej pomembno, saj je priprava na naslednji vrh AU-EU, ki bo leta 2022.

Dogodka potrjujeta, kako pomembno je partnerstvo med EU in Afriko v naših zunanjih politikah. Evropa in Afrika nista naravni zaveznici zgolj zaradi zemljepisne bližine, temveč je celinama skupna globoka zavezanost načelom multilateralizma in mednarodnega sodelovanja. Dejansko je naša prihodnost glede politike, gospodarstva in družbe tesno povezana.

Pandemija je bila še en opomin, da moramo za izgradnjo naše skupne prihodnosti sodelovati. Pri tem moramo upoštevati okrepljeno politično, varnostno in gospodarsko vlogo afriške celine v povezavi z odgovornostjo pri spodbujanju vključujočega in trajnostnega gospodarstva, da zagotovimo perspektivo za njeno mlado in dinamično prebivalstvo. Da bi to dosegli, je vlaganje v ljudi – v kakovostno izobraževanje, razvoj veščin in dostop do dostojnega dela – ključni del naših skupnih prizadevanj. Posebno pozornost je treba nameniti vlaganju v izobraževanje, zdravje in gospodarske priložnosti žensk in deklic, kar je temelj za uresničenje potenciala človeškega kapitala na tej celini.

Obe celini imata koristi od mednarodnega reda na podlagi pravil in od regionalnega povezovanja. Koristi imata tudi od digitalne preobrazbe in dobro razumeta, da mora biti ta kibernetsko odporna in osredotočena na človeka.

Zaradi velikanskega potenciala obnovljivih virov energije in velike biotske raznovrstnosti računamo na Afriko, da bo postala ključni partner v prizadevanjih za bolj trajnosten svet – v skladu s cilji trajnostnega razvoja OZN in agendo Afriške unije za 2063. Zeleni prehod ne bi smel biti ovira, pač pa temelj čistejše in bolj trajnostne gospodarske rasti, boljše povezljivosti ter pri tem ustvarjati nove in boljše zaposlitve za afriško in evropsko mladino, pri čemer je usmerjen tudi v reševanje pomembnih svetovnih izzivov glede podnebnih sprememb in pomanjkanja naravnih virov, zlasti vode.

Zavedamo se, da so tudi drugi svetovni deležniki upravičeno prepoznali znaten gospodarski in geostrateški pomen afriške celine. Evropa ostaja za Afriko daleč najpomembnejša trgovinska partnerica, največja vlagateljica in najzanesljivejša zaveznica v prizadevanjih za mir in varnost. Na tem partnerstvu moramo graditi in poglabljati sodelovanje v duhu še večje enakopravnosti, solidarnosti in medsebojnega spoštovanja.

Srečanje zunanjih ministrov Afriške in Evropske unije je namenjeno obravnavi vseh naštetih vprašanj in enako velja tudi za bližajoči se afriško-evropski vrh. To je priložnost za potrditev dosedanje poti, ki smo jo prehodili skupaj, in za razpravo o skupnih izzivih in priložnostih, ki so še pred nami.

Zaporedna predsedstva Sveta Evropske unije (nemško, portugalsko in slovensko ter prihajajoče francosko) trdno podpiramo vizijo političnega partnerstva med Afriko in Evropo, ki se sproti prenavlja in vzajemno krepi ter vzpostavlja nove vloge na obeh straneh.

Ob zavezanosti predlogu Evropske komisije za »Celovito strategijo z Afriko« in skupnem prizadevanju kot »Ekipa Evropa« si EU in države članice prizadevajo za razširitev svetovnega mehanizma za pravično razdelitev cepiv proti covidu-19, testov in postopkov zdravljenja ter za okrepitev afriških zdravstvenih sistemov s podporo proizvodnji cepiv v Afriki.

Prav tako smo odobrili nov sklop ambicioznih instrumentov, kot sta Evropski mirovni instrument (EPF) in Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDCI); ta Evropski uniji zagotavlja boljši nabor orodij, ki bodo nam in našim afriškim partnerjem v pomoč pri zagotavljanju miru in varnosti, dobrem upravljanju, odzivanju na svetovne izzive in trajnostnem razvoju.

Poleg tega smo v zadnjem letu in pol sprožili več pobud glede odpisa dolgov ter spodbujanja nadaljnjih vlaganj in financiranja za to celino, pa naj gre za Dogovor z Afriko G20, ki ga je Nemčija gostila avgusta, ali Zeleni investicijski forum EU-Afrika na visoki ravni, ki sta ga aprila gostili Portugalska in EIB, ali za vrh o financiranju afriških gospodarstev, ki ga je maja gostila Francija. S temi pobudami skušamo ustvariti gradnike za naslednji vrh, ki naj bi usmerjal prizadevanja partnerstva med EU in Afriko pri napredku glede resnično trajnostnega okrevanja po covidu. Temu namenu služi dodatni vmesni cilj, tj. nadaljnja podpora pri postopni uveljavitvi afriškega celinskega prostotrgovinskega območja.

Ker se 6. vrh EU-AU približuje, je treba zdaj v praksi okrepiti naša prizadevanja za bolj poglobljen in vsebinsko natančnejši dnevni red. Seveda bo vrh tudi priložnost za preučevanje sinergij in povezav z novim ambicioznim okvirom sodelovanja z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, kot je predvideno v novem partnerskem sporazumu med EU in Organizacijo afriških, karibskih in pacifiških držav (OACPS).

Ne družijo nas le skupni strateški interesi, pač pa smo povezani tudi z vizijo partnerstva, ki koristi ljudem na obeh celinah. Pandemija je pokazala, kako tesno prepletene so naše usode. Iz te izkušnje izhaja enkratna priložnost – za Afriko in Evropo.