Krajinski park Goričko, ki je bil vzpostavljen leta 2003, je drugi največji naravni park v Sloveniji in s 462 km2 naš največji krajinski park. Zaznamuje ga velika stopnja biodiverzitete, ki se odraža kot rezultat slikovite mozaične kmetijske kulturne krajine. Kmetijstvo je osnovna gospodarska dejavnost na območju in ključna aktivnost za varstvo šestnajstih kvalifikacijskih Natura 2000 vrst območja Goričko ter za ohranjanje biodiverzitete in krajinske pestrosti.

Zaradi pomena, ki ga ima kmetijstvo za biodiverziteto, Krajinski park Goričko izvaja številne projekte, ki so osredotočeni na izvajanje ustreznih kmetijskih praks in tako prispevajo k ohranjanju narave, biodiverzitete in ekosistemskih koristi. Vodstvo parka je ministru dr. Podgoršku predstavilo rezultate projektov Krajina v harmoniji, Upkač, Gorički travniki, Gorička krajina, Mokrišča na Goričkem, LIFE NATURAVIVA in LIFE4SEEDS.

Za Krajinski park Goričko je zelo pomembna priprava strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. Minister Podgoršek je zagotovil, da se bodo na Goričkem še naprej izvajale operacije v okviru kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil Traviščni habitati metuljev, Posebni traviščni habitati ter Visokodebelni travniški sadovnjaki. Načrtuje se tudi uvedba povsem nove intervencije »Izvajanje ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih območij«, ki bo namenjena upravljalcem izbranih ožjih in širših zavarovanih območij, torej tudi Krajinskemu parku Goričko. Še ena novost v strateškem načrtu 2023-2027 bo uvedba tako imenovanih Natura 2000 plačil, ki zagotavljajo upravičencem nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000. Plačila Natura 2000 se bodo izplačevala tudi na območju Krajinskega parka Goričko. Ministru je bila predstavljena tudi problematika ohranjanja narave, predvsem travišč v povezavi s kmetijstvom na Goričkem.

Ob robu današnjega obiska je minister Podgoršek izpostavil: »Namen današnjega obiska je skupaj s krajinskimi parki poiskati načine in modele za tiste ukrepe, s katerimi bomo v strateškem načrtu skupne kmetijske politike lahko podpirali trajnostno rabo kmetijskih zemljišč tudi z vidika ohranjanja krajinskih značilnosti. Glede na to, da smo z drugimi krajinskimi parki in kmetijskimi gospodarstvi že sedeli za skupno mizo, menim, da smo na poti iskanja ukrepov, ki bodo sledili tej viziji. Kot rezultat političnega dogovora na ravni EU moramo države članice nameniti 25 odstotkov iz prvega stebra in 35 odstotkov iz drugega stebra trajnostni rabi naravnih virov, trajnostnemu kmetijstvu, prilagajanju na podnebne spremembe in dobrobiti živali. Zato so taki sestanki v fazi priprave strateškega načrta izjemno koristni.

Veseli pa me tudi entuziazem ljudi, ki delajo v krajinskih parkih in »čutijo« krajinske značilnosti, naravovarstvene vsebine ter se trudijo ohranjati  tako živalske kot tudi rastlinske vrste. Kmetijstvo lahko s pomočjo parkov, kot je ta na Goričkem, veliko pridobi ključno pa je povezovanje in iskanje skupnih kmetijskih zgodb zato, da se bo tudi na teh območjih, ki so na nek način težka za kmetijstvo, le to splačalo.«

Po predstavitvi problematike je sledil ogled izvedenih ukrepov v projektu Gorička krajina na terenu v Vidoncih. V projektu Gorička krajina se je izvedla obnova travnikov, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, sajenje visokodebelnih travniških sadovnjakov, mejic in posamičnih dreves v kulturni krajini.