Po Vrhu EU – Zahodni Balkan, ki je potekal na Brdu pri Kranju 6. oktobra 2021 in na katerem je bila s sprejeto deklaracijo ponovljena evropska perspektiva za države Zahodnega Balkana, je Evropska komisija včeraj objavila širitveni sveženj za države te regije. V njem je Evropska komisija poudarila, da je deklaracija z Brda poslala pomemben signal partnerjem z Zahodnega Balkana, da njihova prihodnost leži v EU. Tudi zaveza iz deklaracije, da bodo vrhovi EU – Zahodni Balkan odslej redni, je pomembna zaveza, ki bo zagotovila format za politični dialog na najvišji ravni tudi v prihodnje.

Ministrstvo za zunanje zadeve se strinja z oceno Evropske komisije, da predstavlja kredibilna širitvena politika geostrateško investicijo v mir, stabilnost, varnost in gospodarsko rast celotne Evrope. Z revidirano širitveno metodologijo, ki je bila sprejeta v začetku leta 2020, je pogajalski proces postal bolj predvidljiv, kredibilen, dinamičen in z več vpliva držav članic EU na potek pogajanj.

Slovenija pozdravlja prizadevanja Evropske komisije za zmanjšanje gospodarskega in razvojnega razkoraka med EU in Zahodnim Balkanom. EU je ob pandemiji covida-19 uspela za Zahodni Balkan mobilizirati več kot 3,3 milijarde evrov takojšnje pomoči, ki je bila namenjena predvsem zdravstvenemu sektorju in ekonomskemu okrevanju držav regije. EU obravnava partnerje z Zahodnega Balkana kot prioritetne, tudi s tem, da jim omogoča dostop do številnih pobud in instrumentov, ki so namenjeni državam članicam EU. Partnerjem z Zahodnega Balkana je zagotovljenih skoraj 3 milijone odmerkov cepiva proti covid-19. Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan, za katerega se namenja 9 milijard evrov iz Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III), bo predstavljal pomembno vzpodbudo za partnerje iz regije. Izjemnega pomena je, da bodo imele države regije tudi možnost dostopa do Garancijskega sklada za Zahodni Balkan, ki prinaša jamstvo EU za posojila za naložbe v višini približno 20 milijard evrov. S tem se želi spodbuditi dolgoročno in vzdržno gospodarsko preobrazbo regije na podlagi zelene in digitalne transformacije ter povezljivosti znotraj regije in z EU.

Širitveni sveženj izpostavlja, da vladavina prava, temeljne pravice, krepitev demokratičnih institucij, reforma javne uprave ter gospodarski razvoj ostajajo prednostne naloge širitvene politike. Ob tem sta merilo napredka tudi razvoj dobrososedskih odnosov ter regionalno sodelovanje. V tem okviru sta še posebej pomembna aktivno razreševanje odprtih vprašanj preteklosti ter uresničevanje prevzetih mednarodnopravnih obveznosti.

V zvezi s pregledom in oceno stanja pogajanj po posameznih državah Zahodnega Balkana se Ministrstvo za zunanje zadeve pridružuje mnenju Evropske komisije, da zamuda pri sprejemu pogajalskega okvira za Albanijo in Severno Makedonijo negativno vpliva na širitveni proces in kredibilnost EU. Slovenija si bo kot predsedujoča EU prizadevala za uresničitev odločitve Sveta iz marca 2020 o začetku pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, da bi še v letošnjem letu lahko sklicali prvi medvladni konferenci z obema državama. Slovenija soglaša z oceno Evropske komisije, da Albanija in Severna Makedonija izpolnjujeta pogoje za začetek pristopnih pogajanj.    

Dinamika napredka v pogajalskem procesu Črne gore ostaja pogojena z napredkom na področju vladavine prava. V tem kontekstu Ministrstvo za zunanje zadeve deli stališče Evropske komisije, da je Črna gora zabeležila napredek v poglavjih o vladavini prava, mora pa še okrepiti prizadevanja na področjih boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter svobode medijev in izražanja. Ključna ostaja implementacija sprejetih zavez.

V poročilu Evropske komisije za Srbijo je izpostavljena ocena, da je bistvenega pomena nadaljnji napredek na področju vladavine prava in  normalizacije odnosov s Kosovom. Srbija mora še nadaljevati in pospešiti reforme na področju neodvisnosti sodstva, svobode medijev, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter obravnavanja vojnih zločinov. Slovenija pričakuje, da bo Srbija vložila maksimalne napore v izvajanje reform in zmanjševanje zaostankov v pogajalskem procesu. Slovenija si bo na podlagi ocene Evropske komisije, da je Srbija pripravljena za odprtje pogajalskih sklopov 3 (konkurenčnost in vključujoča rast) in 4 (zelena agenda in trajnostna povezljivost), prizadevala za konsenz med državami članicami o tem vprašanju.

Za napredek Bosne in Hercegovine na evropski poti je poglavitna implementacija 14 prednostnih nalog, ki jih je Evropska komisija opredelila maja 2019 v svojem mnenju o prošnji za članstvo v EU in jih je Svet EU potrdil decembra 2019. Gre za zahtevne naloge, za izvedbo katerih je potrebna predvsem neomajna politična volja. Slovenija pričakuje, da bo Bosna in Hercegovina vložila vse napore v implementacijo zahtevanih 14 prednostnih nalog.

Kosovo nadaljuje z jasnim izkazovanjem privrženosti evropski poti, na kateri se sooča s številnimi izzivi. Pri tem je normalizacija dvostranskih odnosov s Srbijo ključnega pomena. Slovenija spodbuja Kosovo k angažiranemu delovanju v dialogu Beograd – Priština ter izpolnjevanju pričakovanj in zahtevanih kriterijev. Evropska komisija ob tem ostaja pri oceni, da je Kosovo izpolnilo vsa merila za vizumsko liberalizacijo.

Turčija ostaja pomemben partner EU na področjih skupnega interesa, vključno z vprašanjem nezakonitih migracij. Evropska komisija ocenjuje, da se v državi nadaljujejo negativni trendi na področju razvoja demokracije in vladavine prava ter resne pomanjkljivosti pri delovanju demokratičnih institucij. Opozarja tudi, da  aktivnosti Turčije v Vzhodnem Sredozemlju ne smejo voditi v destabilizacijo regije. EU pričakuje aktivno sodelovanje Turčije pri celoviti rešitvi ciprskega vprašanja znotraj okvira OZN, skladno z resolucijami Varnostnega sveta OZN in principi, na katerih temelji EU. Slovenija podpira dialog o vladavini prava in temeljnih pravicah, ki ostaja integralni del v odnosih EU – Turčija.