Državni sekretar dr. Raščan je povedal, da smo, ko gre za doseganje cilja trajnostnega razvoja 2 – svet brez lakote - soočeni z velikimi izzivi. Vsak dan je več kot 800 milijonov ljudi lačnih, več kot milijarda ljudi pa nima dostopa do zdrave prehrane. Pandemija covid-19 je povečala število lačnih in otežila preskrbo s hrano. Maja izdano globalno poročilo o prehrambeni krizi navaja, da bo dolgoročno zaradi lakote, kot posledice pandemije Covid 19 umrlo več ljudi kot od virusa samega.

Leto 2021 je leto prehrane, je poudaril DS dr. Raščan. Vrh za prehransko rast, ki bo decembra v Tokiju, skupaj z nadaljevanjem aktivnosti po septembrskem Vrhu OZN o prehranskih sistemih,  mora prinesti odločilne in konkretne rešitve za končanje svetovne lakote. Povedal je še, da so trajnostni prehranski sistemi in prehranska varnost visoko na seznamu prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU ter da Slovenija z globoko zaskrbljenostjo spremlja humanitarne potrebe in širjenje prehranske krize. Zato je Slovenija od leta 2014 podvojila humanitarne prispevke, namenjene za pomoč v hrani.

Državni sekretar dr. Raščan je na koncu poudaril še, da moramo vsi okrepiti naša prizadevanja pri iskanju trajnostnih rešitev za naslavljanje prehranskih kriz, in pomagati tistim, ki najbolj trpijo zaradi lakote.