Kot je povedala državna sekretarka, so potrebe po naložbah na vseh področjih ogromne: »Pri pripravi Načrta za okrevanje in odpornost smo se zato kot država skoncentrirali predvsem na strateške naložbe in vrzeli, ki jih v okviru evropske kohezijske politike ne bomo mogli financirati. S sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost bomo lahko na primer urejali kanalizacijske sisteme pod 2000 populacijskih enot, s kohezijskimi sredstvi pa sistem nad 2000 populacijskih enot. Iskali bomo poti, da z razpoložljivimi evropskimi sredstvi izpeljemo čim več naložb, za ostalo bo treba iskati druge finančne vire. Komplementarnost ukrepov in fokusiranje prioritet bosta ključna«.

Do leta 2030 Slovenija razpolaga s skoraj desetimi milijardami evrov. »Smo v zaključni fazi izvajanja evropske kohezijske politike 2014–2020. Iz Bruslja smo že počrpali dve tretjini sredstev, do konca perspektive leta 2023 bomo še preostanek. Tudi dodatna kohezijska sredstva za odziv na epidemijo covida-19 v okviru pobude React-EU so v teku. Več kot polovica sredstev s tega naslova je že dodeljenih, del sredstev celo že izplačan, znani pa so tudi projekti za preostanek sredstev. Začenja se izvajanje nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, v okviru katerega imamo na voljo 1,8 milijarde nepovratnih in 0,7 milijarde povratnih sredstev. Prve razpise bosta Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za okolje in prostor objavila najverjetneje v začetku prihodnjega leta. Priložnosti za najrazličnejše upravičence je na pretek, znati jih bo treba le izkoristiti,« je povedala državna sekretarka.

Predstavniki regije so na konferenci predstavili razvojne vsebine Podravja. Kot strateške naložbe so prepoznali projekte s področja pospeševanja raziskav in razvoja, spodbujanja podjetništva in logistike. Izpostavili so projekte: tehnološki inovacijski center INNOVUM, logistični center Smart Hub Maribor na območju Letališča Maribor, inštitut – Umetna inteligenca in prehrana, mrežni podjetniški inkubator Podravja in projekt Invest Podravje. »Veseli me, da pri pripravi regijskih projektov sledite smernicam ministrstev in naše službe,« je poudarila.

Konferenca se je zaključila z razpravo, v kateri je državna sekretarka predstavila napotke za uspešno kandidiranje za evropska sredstva in delila izkušnje pri iskanju rešitev za uresničitev ključnih razvojnih vsebin v Podravju. Podala je tudi odgovor na vprašanje glede Dogovora za razvoj regij. »Tudi v finančni perspektivi 2021–2027 lahko pričakujemo izvajanje tega instrumenta, s predpogojem, da poenostavimo postopke in odpravimo administrativne ovire, ki so bile identificirane v obdobju 2014–2020. Regije in regionalni akterji pri tem ostajajo pomemben sogovornik v procesu programiranja sredstev,« je še dejala.