Postavitev biotske raznovrstnosti na pot okrevanja
- Ministrstvo za okolje in prostor
Osrednja točka zasedanja je Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ki bo določil svetovne cilje za dosego ključnih sprememb, s katerimi naj bi zaustavili upadanje biotske raznovrstnosti do leta 2030 ter omogočili njeno obnovo. Njegovo sprejetje se predvideva na fizičnem zasedanju CBD COP 15 prihodnje leto.
Ob tem je minister poudaril: »Slovenija je znana kot zelena dežela, vendar še vedno obstajajo številne grožnje biotski raznovrstnosti. Več kot 35 % našega ozemlja je zavarovanega, vendar se še vedno soočamo s številnimi izzivi za učinkovito upravljanje zavarovanih območij.«
Številni sodelujoči so izpostavili, da je nujno nasloviti ambiciozen Globalni okvir za biotsko raznovrstnost in zato določiti jasne, ambiciozne in merljive cilje, mobilizirati vire, za izvedbo ukrepov pa omogočiti zadostne finančne in kadrovske vire. Sodelujoči so se strinjali, da je treba znatno okrepiti varstvo biotske raznovrstnosti tako z ambicioznimi novimi cilji kot z izvedbo ukrepov na različnih ravneh, če želimo prispevati k rešitvi povezanih kriz upada biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb. Številni so izpostavili tudi, da je treba ukrepati čim prej in da ni časa za odlašanje.
Minister Vizjak je tako kot mnogi drugi voditelji poudaril, da bo treba zagotoviti obsežnejše izvajanje na naravi temelječih rešitev, ki prispevajo tako k boju proti podnebnim spremembam in prilagajanju nanje kot tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Slovensko predsedstvo Svetu EU in države članice EU si bodo v okviru zasedanja in nadaljnjih pogajanj v letu 2022 še naprej prizadevali za sprejetje ambicioznega Globalnega okvira biotske raznovrstnosti po letu 2020.