V nadaljevanju objavljamo predstavitev predsednika Vlade Republike Slovenije na seji državnega zbora.

Proračunska politika se je v času pandemije prilagodila novonastalim razmeram na način, da smo zagotavljali sredstva za financiranje zaščite zdravja prebivalstva (cepiva, cepljenje, testiranje, zdravstvena oskrba, zaščitna oprema), kar počnemo še vedno in bo treba početi še nekaj časa. Zagotavljamo podporo gospodarstvu in prebivalstvu za omilitev posledic epidemije, najbrž ni treba naštevati vseh ukrepov, ki smo jih sprejeli. S tem je vlada omogočila razmeroma hitro okrevanje gospodarstva, ki bo v letu 2021 že preseglo predkrizno raven iz 2019.

Za leto 2021 je v jesenski napovedi UMAR napovedana 6,1-odstotna gospodarska rast, ugodna dinamika pa se bo nadaljevala tudi v letu 2022 s skoraj 5-odstotno gospodarsko rastjo, v letu 2023 pa je pričakovati skoraj 3,3-odstotno rast BDP.

Gospodarsko okrevanje ostaja diferencirano po posameznih dejavnostih. V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter storitvah, povezanih s tema dvema dejavnostma, bo raven aktivnosti iz leta 2019 večinoma dosežena ali celo presežena že letos.

Po lanskem padcu aktivnosti za 4,2 odstotka se letos nadaljuje okrevanje dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo, prednjačijo predelovalna dejavnost, promet, logistika. Še naprej rastejo tudi investicije v opremo in stroje ter uvoz in izvoz.

Okrevanje gospodarstva se bo v naslednjih dveh letih nadaljevalo, težave z dobavo materialov in s tem povezani cenovni pritiski pa naj bi se po napovedih domačih, evropskih in svetovnih institucij umirili. Upajmo, da držijo. Predvideva se, da bodo zlasti v letu 2022 določeni zaščitni ukrepi, kar se tiče pandemije, žal še vedno prisotni in bodo v nekaterih dejavnostih omejevali popolno okrevanje. Sem sodijo določene storitvene dejavnosti, predvsem pri zaostritvah potovanj žal ni videti konca.

Zaposlenost se ponovno povečuje. V prihodnjih dveh letih se bodo ugodna gibanja nadaljevala, a bodo v ospredje zaradi demografskih trendov prišle tudi vedno večje omejitve, ko gre za razpoložljivost delovne sile. V prihodnjih dveh letih naj bi se okrevanje na trgu dela nadaljevalo, pri čemer računamo, da se bo število zaposlenih povečalo za okoli 30 tisoč glede na predkrizno leto. Demografski trendi pa napotujejo na ukrepe, povezane z demografijo, ki jo postavljamo v ospredje, kajti ni nobene druge rešitve.

K rasti bodo pomembno prispevale tudi razvojno usmerjene proračunske politike prek podpore okrevanju in odpornosti gospodarstva, tako iz domačih kot EU-virov. Splet ekonomskih in proračunskih politik bo osredotočen na umik začasnih ukrepov za obvladovanje posledic epidemije ter izvajanje strukturnih ukrepov, ki bodo podprti z investicijami na ključnih področjih.

Sama priprava proračunov za prihodnji dve leti je podkrepljena z jesensko napovedjo UMAR. Ti in drugi kazalniki kažejo bistveno izboljšanje trendov na področjih mednarodne menjave, zaposlenosti, storitvenih dejavnosti in zasebne potrošnje.

Pri pripravi proračunov je upoštevan tudi Zakon o fiskalnem pravilu, ki začasno in zgolj za namene, povezane z epidemijo, določa izjemne okoliščine, v katerih je omogočen odstop od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. To pomeni, da se pri ocenjevanju fiskalnega položaja izdatki, ki so neposredno ali posredno vezani na obvladovanje epidemije, obravnavajo v okviru splošne odstopne klavzule in dovoljuje odstopanje od fiskalnih pravil.

Tudi na ravni EU je med državami članicami dosežen širši konsenz, da mora fiskalna politika v letih 2022 in 2023 še naprej spodbujati okrevanje. V ta namen in zaradi vseh negotovosti razvoja epidemije ter socialnih in ekonomskih posledic je Evropska komisija določila, da splošna odstopna klavzula, ki je veljala v lanskem in letošnjem letu, velja tudi v naslednjem letu.

Prihodki državnega proračuna za leto 2022 so glede na sprejeti proračun višji za 7 odstotkov. Za leto 2023 se pričakuje 3,3-odstotna rast prihodkov, predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna Evropske unije. Projekcije kažejo, da smo že z letošnjim letom presegli raven davčnih prihodkov iz predkriznega leta 2019, torej iz časa pred epidemijo, kar je eden najboljših rezultatov v evroobmočju in EU.

Odhodki državnega proračuna so v letu 2022 načrtovani v višini 13,9 mrd. evrov, v letu 2023 pa v višini 13,4 mrd. evrov. Zaradi pričakovanega okrevanja in postopnega umika začasnih ukrepov, povezanih z epidemijo, se znižujejo izdatki, povezani z epidemijo, in hkrati se krepijo investicije.

Saldo državnega proračuna se bo posledično izboljševal, tako zaradi pričakovane rasti prihodkov kot tudi zaradi učinkov ukrepov in investicij na strani odhodkov, še posebej investicije bodo okrepile gospodarsko aktivnost in potrošnjo. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je ocenjen na 4,6 odstotka BDP v letu 2022 in 2,7 odstotka BDP, torej pod maastrichtsko ravnijo, v letu 2023.

V okviru proračunov pomembno vlogo predstavljajo EU-viri. Sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost v predlogih proračunov znašajo v letu 2022 predvidoma 330,8 mio. evrov in v letu 2023 453,7 mio. evrov.

V letu 2021 bo po zadnjih ocenah Ministrstva za finance in Evropske komisije ocenjeni dolg sektorja država Slovenije v deležu BDP za skoraj 24 odstotnih točk BDP nižji od povprečja evroobmočja. Se pravi za skoraj četrtino nižji, kot je povprečje v evroobmočju, s čimer se vedno primerjamo. To pomeni, da je Slovenija v obdobju zaostrenih epidemioloških razmer svojo zadolženost v razmerju do BDP povečala za manj od povprečja držav v evroobmočju in tudi za manj od povprečja celotne Evropske unije. Za razliko od tega, kar se nenehno pojavlja v javnosti, ko se objavljajo napačni deleži in napačne številke.

Bistveno razvojno komponento proračuna predstavljajo investicije in investicijski transferji, česar v preteklem desetletju skoraj ni bilo. Prihodnje leto in leta 2023 bo teh za več kot 2 milijardi evrov. Ti dve milijardi evrov investicijskih transferjev na leto sta verjetno glavni razlog za tako ihto in bes opozicije, ki želi rušiti vlado manj kot leto pred volitvami. Če pogledamo, kam so ta sredstva šla v preteklih letih; predvsem za raznorazne aktivnosti raznoraznih paravojaško določenih političnih struktur ali tako imenovanih nevladnih organizacij z Metelkove 6, od katerih nikoli ni bilo nič. V tem času nihče ne zna našteti kakšnega njihovega prispevka. Je pa verjetno predlog proračuna, kjer gre vsako leto 2 milijardi evrov za šole, vrtce in vse ostalo, kar Slovenci potrebujemo, razlog za nagajanje pri sprejemanju tega pomembnega dokumenta.

Med investicijami in investicijskimi transferji velja posebej omeniti investicije v slovensko zdravstvo. Za obdobje 2021–2031 je v zakonu o investicijah namenjenih skoraj dve milijardi, v naslednjih dveh letih pa po 200 milijonov evrov letno. Za te investicije bo šlo več denarja, kot je bilo porabljeno v preteklem desetletju. Velja omeniti investicije v cestnem in železniškem prometu ter infrastrukturi; investicije v protipoplavne ureditve, zagotavljanje poplavne varnosti, oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje voda ter druga vlaganja v vodni sektor in varovanje okolja, investicije v vrtce in osnovne šole ter športno infrastrukturo, ki so večje kot kadar koli po letu 2008, tudi v seštevkih; investicije v kulturo, znatna vlaganja v znanost, v digitalno povezljivost, vlaganja v razvoj in vzdrževanje skupne strežniške in licenčne infrastrukture, kar je eden osnovnih temeljev digitalne preobrazbe.

Na področju izvajanja delovne, družinske in socialne politike pričakujemo bistven upad brezposelnih kot posledico izboljševanja razmer na trgu dela, občutno višja vlaganja v program mreže domov za starostnike ter za zagotavljanje pravic in razvoj sistema dolgotrajne oskrbe.

Tako se v okviru proračuna za leti 2022 in 2023 načrtujejo znatna sredstva za gradnjo, rekonstrukcijo oziroma izboljšanje bivalnih pogojev v okviru najmanj desetih enot domov za starejše v skupni kapaciteti prek 600 postelj.

Obseg pokojninske blagajne se bo vsako leto povečeval ob zagotavljanju stabilne in trajne skrbi za upokojence, pri čemer je treba poudariti, da se bodo pokojnine uskladile enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Izvedeno bo izplačilo letnega dodatka v petih razredih in v nekoliko višjih zneskih kot letos.

V predlogu proračuna za leto 2022 je upoštevana uskladitev pokojnin in drugih prejemkov v višini 4 odstotke, kar pomeni v denarju okoli 236 milijonov evrov.

Obrambni izdatki za leto 2022 so načrtovani v višini 1,31 odstotka BDP in za leto 2023 v višini 1,41 odstotka BDP.

Z dogovorom o višini povprečnine za leto 2022, ki smo ga dosegli z vsemi združenji lokalnih skupnosti oziroma občin soglasno in dviga povprečnino za prihodnje leto v višini 645 evrov in za leto 2023 v višini 647 evrov, se poleg tega načrtujejo tudi sredstva za uravnoteženje razvitosti občin, za sofinanciranje narodnostnih skupnosti, za sofinanciranje občin s stalno naseljeno romsko skupnostjo in za Triglavski narodni park.

Spoštovane poslanke in poslanci,

pred vami sta optimistična, razvojno naravnana proračuna s sredstvi za investicije, kakršnih ta država še nikoli v svoji zgodovini ni imela na voljo, s sredstvi, ki so pravično razporejena po celotni državi, po vseh sektorjih, s sredstvi, ki zagotavljajo socialno in trajnostno komponento in razvoj, ki je naravnan v dobrobit prihodnjih generacij.

Vaš glas za ta dva proračuna je garancija, da bosta prihodnji dve leti dejansko leti hitre rasti, leti večje odpornosti in znatnega povečanja blaginje Slovenije.