Skoči do osrednje vsebine

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs na posvetu »Vizija RISS za učinkovit dvojni prehod«

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs se je udeležila posveta »Vizija RISS za učinkovit dvojni prehod«, ki ga je gostilo Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO). Na dogodku je predstavila Naložbene prioritete evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027, tudi z vidika prenove Slovenske strategije pametne specializacije (S4).

Vsakoletni dogodek enega najuspešnejših Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP), ki so nastali na osnovi S4 s procesom združevanja ključnih deležnikov na različnih področjih, je dobra priložnost za izmenjavo mnenj med predstavniki države, gospodarstvom in institucijami znanja, predvsem v luči izzivov zelene in digitalne preobrazbe. »Letos je dogodek še toliko bolj pomemben, saj sovpada s procesom prenove S4, oblikovanjem nove Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2021–2030, programiranjem sredstev evropske kohezijske politike obdobja 2021–2027 in z začetkom izvajanja nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Dogodek je torej odlična priložnost za izmenjavo mnenj in povezovanje, ki sta ključna za uspeh strateških dokumentov,« je povedala državna sekretarka.

Ukrepi evropske kohezijske politike 2021–2027 bodo komplementarni z Načrtom za okrevanje in odpornost, s čimer se bo povečal njihov učinek. V obdobju 2021–2027 Slovenija razpolaga z okvirno 3,2 milijarde evrov, s katerimi bodo med drugim izvedeni ukrepi za dvig produktivnosti, digitalizacijo, železniško povezljivost, trajnostno mobilnost, ureditev manjkajočih večjih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter večjih sistemov za zagotavljanje ustrezne kakovosti pitne vode. Sredstva bodo usmerjena tudi v  energetsko prenovo stavb in vlaganja v obnovljive vire energije. »Odgovori na izzive prihodnosti, povezane z zeleno in digitalno preobrazbo, so v znanju in inovacijah, ki so zaživele tudi s pomočjo evropskih sredstev. Tovrstne naložbe bodo zato evropski skladi podpirali tudi v večletnem finančnem obdobju 2021–2027 in v okviru evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU. Povečanje finančnega okvira proračunskih sredstev za raziskave in razvoj predvideva tudi predlog Zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga je vlada potrdila junija letos,« je dejala.

Državna sekretarka Kirbiš Rojs je svojo predstavitev zaključila z informacijo, da bo proces programiranja kohezijskih sredstev zaključen predvidoma konec letošnjega leta, formalno potrditev dokumentov pa kot večina držav članic pričakujemo sredi naslednjega leta. Napovedala je tudi, da bo pred tem organizirana serija posvetovanj s širokim krogom deležnikov, in sicer v novembru in decembru.