Skoči do osrednje vsebine

Slovenija gostila posvet direktorjev EU za neproliferacijo in razoroževanje

Slovenija je v vlogi predsedujoče Svetu Evropske unije gostila neformalni posvet direktorjev za neproliferacijo in razoroževanje. Gre za vsakoletno tradicionalno srečanje, ki je namenjeno izmenjavi mnenj med državami članicami Evropske unije, o aktualnih strateških vprašanjih in izzivih globalnega režima nadzora nad orožji za množično uničevanje. Srečanju je predsedoval slovenski veleposlanik za nadzor oborožitve, razorožitev in neproliferacijo, dr. Andrej Benedejčič.

Direktorji EU za neproliferacijo in razoroževanje stojijo na stopnišču

Neformalni posvet direktorjev EU za neproliferacijo in razoroževanje | Avtor Ministrstvo za zunanje zadeve

Posvet je otvoril generalni direktor za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo Uroš Zorko, ki je med drugim v nagovoru poudaril zavezanost Slovenije k promociji univerzalizacije mednarodnih sporazumov, konvencij in ostalih instrumentov, ki urejajo področje neproliferacije in razoroževanja ter njihove implementacije s strani držav pogodbenic. Posebej je tudi izpostavil problematiko prebojnih tehnologij in avtonomnih ubojnih sistemov, ki predstavljajo vse bolj otipljiv varnostni izziv. Zavzel se je za še večjo usklajenost delovanja EU na področju nadzora oborožitve, tudi v smislu strateške avtonomije, ob upoštevanju transatlantskega partnerstva.

V ospredju posveta so bile priprave na prihajajočo 10. pregledno konferenco Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Tudi zato je bil posebni gost delovne večerje direktorjev, ki je potekala 28. septembra, argentinski veleposlanik Gustavo Rodolfo Zlauvinen, v vlogi predsedujočega pregledne konference. Direktorji EU so izrazili nadaljnjo podporo njegovim naporom, s ciljem zagotovitve uspešnega poteka zasedanja v začetku prihodnjega leta na sedežu Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku. Direktorji EU so pozornost namenili tudi razpravi o ključnih usmeritvah za pripravo sklepov Sveta EU za pregledno konferenco, ki bodo predstavljali njen mandat za pogajanja o zaključnem dokumentu konference. Strinjali so se, da je ključnega pomena, da EU na pregledno zasedanje pride dobro pripravljena ter da na konstruktiven način prispeva k nadaljnji krepitvi implementacije pogodbe, kot temeljnega kamna globalnega neproliferacijskega in razorožitvenega režima.

Direktorji EU za neproliferacijo in razoroževanje so v okviru celodnevnega zasedanja opravili tudi razpravo o vlogi EU na področju nadzora oborožitve, predvsem v luči vedno večjega pritiska v zadnjih letih na vrsto izredno pomembnih režimov, kar ima neposredne posledice za evropsko varnost. Del posveta je bil namenjen tudi razpravi o okrepitvi politik EU na področju nadzora nad izvozom vojaške tehnologije in opreme, s posebnim poudarkom na identifikaciji praktičnih načinov za poglobitev sodelovanja in konvergentnosti znotraj EU. Direktorji so prav tako naslovili prihajajočo 6. pregledno konferenco pogodbenic Konvencije o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja (CCW), ki bo potekalo decembra letos. Pri tem so večji del pozornosti namenili obravnavi izzivov ter prihodnjih korakov v zvezi z delom posebne skupine strokovnjakov (GGE) za avtonomna ubojna sredstva (LAWS).

Direktorji EU so v sklopu posveta obiskali tudi reaktorski center Instituta Jožef Stefan ter se podrobneje seznanili z vlogo raziskovalnega reaktorja Triga Mark II pri razvoju slovenske ekspertize na jedrskem področju. Obisk reaktorja, kot tudi Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča, je gostujočim predstavnikom držav članic EU omogočil seznanitev z zelo konkretnim slovenskim prispevkom k miroljubni uporabi jedrske energije. Slovenija je ena od 32 držav na svetu s celovitim civilnim jedrskim programom, zaradi česar tudi namenja posebno pozornost jedrski problematiki.  Pred kratkim je bila tako Slovenija ponovno izvoljena v Svet guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) za obdobje 2021-2023. Slednje pomeni že četrto članstvo Slovenije v tem ključnem telesu IAEA, v okviru katerega bo slovenska stran nadaljevala z aktivnostmi v podporo krepitvi prispevka agencije k mednarodnemu miru in varnosti.