Minister Zdravko Počivalšek je kot predsedujoči svetu v sklopu razprave o industrijski strategiji in vplivu svežnja Pripravljeni na 55 v uvodu poudaril, da je treba učinke svežnja na industrijo EU razumeti ter vnaprej predvideti, če želimo ohranjati in krepiti mednarodno konkurenčnost gospodarstva EU. Naša naloga je zagotoviti, da industrija in gospodarstvo kar najbolje izkoristita priložnosti, ki jih prinaša prehod na podnebno nevtralnost.  

Ministri držav članic so v razpravi poudarili, da bo treba pri prehodu na podnebno nevtralnost upoštevati posebnosti posameznih držav. Zavzeli so se za ugodne okvirne pogoje prehoda za industrijo ter za dosledno in predvidljivo zakonsko urejeno okolje. Strinjali so se, da bo cenovno dostopna razogljičena električna energija osnovni pogoj za uspeh svežnja in zelenega prehoda za celotno gospodarstvo EU.

Kot enega največjih izzivov vidijo revizijo sistema za trgovanje z emisijami. Zavzeli so se za blažitev učinkov prehoda z namenskim in pravičnim mehanizmom za porazdelitev bremena. Poudarili so potrebo po vključevanju industrije v oblikovanje ustreznih poti prehoda in stroškovno učinkovitih ukrepov.

Razpravo je minister Počivalšek zaključil z besedami: “Veseli me, da je enotno stališče držav članic, da bi moral biti Svet za konkurenčnost redno obveščen o stanju pogajanj svežnja Pripravljeni na 55. Prav tako bi moral pozorno spremljati pogajanja svežnja z vidika vpliva na industrijo. Le tako bomo lahko zagotovili, da bodo dogovorjeni ukrepi sorazmerni in spodbudni.

Na zasedanju so razpravljali tudi o poročilu Evropske komisije o boljšem pravnem urejanju. Razpravo je vodil minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Komisija je 29. aprila 2021 sprejela sporočilo o boljšem pravnem urejanju. Gre za pomemben korak k izboljšanju zakonodaje, ki zagotavlja varstvo potrošnikov, spodbuja inovacije v industriji in krepi odpornost ter konkurenčnost EU. Za lažje okrevanje in hitrejši prehod v zeleno in digitalno družbo želi Komisija s temi ukrepi izboljšati postopek vključevanja javnosti v zakonodajne predloge, zmanjšati upravna bremena ter izboljšati kakovosti ocen učinkov zakonodajnih predlogov.

Boljša zakonodaja in debirokratizacija sta po mnenju ministra Koritnika ključnega pomena za hitrejše okrevanje Evrope, spodbujanje konkurenčnosti in rasti ter dobro delovanje enotnega trga. »Zakoni, ki jih sprejemamo danes, bodo vplivali na državljane in podjetja v prihodnosti, zato je toliko bolj pomembno, da priprava zakonodaje poteka pregledno in vključujoče, politične odločitve pa temeljijo na zanesljivih dokazih, vključno z ocenami učinkov predlagane zakonodaje. Veseli me, da smo prvo razpravo na to temo na politični ravni opravili ravno v času slovenskega predsedovanja,« je ob tem poudaril slovenski minister za javno upravo.

Svet se je seznanil tudi z letnim poročilom Skupine za uveljavljanje pravil enotnega trga (SMET) za prvo leto njenega delovanja v obdobju 2020–2021. Komisija je pozdravila dejstvo, da je projektna skupina prispevala k vnovični vzpostavitvi delovanja enotnega trga med krizo zaradi covida-19 in poudarila, da obstaja potreba po političnem usmerjanju in podpori, ki naj ju izkaže svet, da bi bilo delovanje projektne skupine še bolj učinkovito.

Na zasedanju je predsedujoča Slovenija podrobneje predstavila tudi stanje na področju enotnega patentnega sodišča, saj sta napredek v zadnjem letu ter zaključitev postopkov Nemčije in Slovenije omogočila, da smo le še korak oddaljeni od uveljavitve pripravljalnih postopkov za delovanje sodišča. Manjka ratifikacija protokola o začasni uporabi sporazuma le še ene države članice, da bo področje uveljavljanja pravice enotnega patenta lahko zaživelo.