Razprava je bila namenjena vprašanju, kako je korona kriza vplivala na demokratične procese v času, ko so vlade po svetu zaradi velikih razsežnosti pandemije in za zaščito življena in zdravja sprejemale ukrepe, ki so posegali v pravice, ki so jih ljudje prej imeli za samoumevne. V razpravi je bila izpostavljana potreba po iskanju ravnovesja po zagotavljanju temeljnih pravic in svoboščin na eni strani ter varovanju javnega zdravja na čelu z vzdržnostjo in stabilnostjo javnih zdravstvenih sitemov na drugi strani. 

Sogovorniki so soglašali, da so se članice EU, po začetni negotovosti, dobro odzvale ne krizo. Zgodovinski dogovor o načrtu za okrevanje daje gospodarstvu EU potreben zagon. Uspešna izvedba skupnih javnih naročil za razvoj in nabavo cepiv je privedla do tega, da ima EU danes v svetovnem merilu najvišji delež precepljenosti, obenem pa je tudi največji donator cepiv državam, ki do cepiv težje dostopajo. Implementacija digitalnega zelenega potrdila je močno olajšala potovanja, ne da bi ob tem prišlo do epidemioloških tveganj. Vsi ti dosežki pripomorejo h hitrejšemu vračanju v čim bolj normalno življenje in s tem omogočajo postopno odpravo omejitev posameznih pravic in svoboščin, ki so bile potrebne zaradi zamejevanja širjenja virusa.

Državni sekretar Dovžan je v svoji intervenciji izpostavil prizadevanja slovenskega predsedstva Svetu EU za nadaljanjo izgradnjo zdravstvene unije, ki bo bolje pripravljena tudi na spopad z epidemijami v prihodnje. Čeprav zdravje ni v pristojnosti EU, je medsebojna koordinacija ukrepov zaradi njihovih učinkov na številne skupne politike v EU praktično nujna. Slovenija si prizadeva tudi za sklepe, ki bi bili podlaga za pripravo načrtov ukrepanj, da ob morebitnih novih krizah na notranjem trgu ne bi bilo potrebnih toliko omejitev. Te niso le poseg v pravice posameznikov, ampak hromijo tudi gospodarsko dinamiko in slabijo socialni položaj državljanov. 

V razpravi je bil prav tako poudarjen pomen odločnega političnega vodenja v kriznih časih, zlasti v kontekstu prizadevanj za dvig precepljenosti populacije. Cepljenje ni le individualna izbira posameznika, ampak zadeva tudi vprašanje solidarnosti in bolj varnega medsebojnega sobivanja. Nastopajoči so soglašali, da je z vidika varovanja javnega zdravja sprejemljivo, da so cepljeni deležni širšega obsega pravic in svoboščin kot necepljeni. Opozorili so tudi na neposredno škodo, ki jo povzročajo lažne novice v zvezi z učinki cepiv. Ta so za državljane bistveno varna izbira.

Državni sekretar Dovžan je v luči prizadevanj za čimprejšnjo vrnitev v normalno življenje poudaril odgovornost ne le stroke in posameznih vlad, ampak tudi politične opozicije ter zakonodajne in sodne veje oblasti. Neodgovorna ravnanja in neenotna sporočila lahko hitro spodkopljejo prizadevanja za upoštevanje ukrepov in vedenjske vzorce, ki zmanjšujejo tveganje za okužbo.

Ob robu konference se je državni sekretar srečal z avstrijsko ministrico za EU zadeve Karoline Edtstadler in srbsko ministrico za evropske zadeve Jadranko Joksimović.