Državna sekretarka je na posvetu predstavila prioritete slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in naložbena področja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027. Kot je povedala, se bodo ukrepi, predvideni v NOO in operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike, smiselno dopolnjevali, saj si tako Evropska komisija kot Slovenija želita povečati učinke ukrepov na državljane. »V okviru NOO bo Slovenija koristila  nekaj manj kot 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dobrih 700 milijonov posojil, na voljo pa imamo tudi 3,2 milijardi kohezijskih sredstev. Tukaj pa so še dodatna sredstva iz Sklada za pravični prehod v višini 235 milijonov (v stalnih cenah), ki bodo namenjena Zasavju in Savinjsko-šaleški regiji,« je pojasnila državna sekretarka.

Kot je povedala, je Sklad za pravični prehod namenjen podpori območjem, ki se zaradi prehoda v podnebno nevtralnost soočajo z velikimi družbeno-gospodarskimi izzivi: »Sklad je eden od podpornih mehanizmov za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora. Financirani bodo projekti na območjih, ki so močno odvisna od fosilnih goriv in panog, ki proizvajajo veliko emisij. Podprte bodo tako naložbe podjetij kot javnih subjektov.«

Eden izmed glavnih ciljev Sklada za pravični prehod je pomagati ljudem, da se prilagodijo novim zaposlitvenim možnostim, in sicer z naložbami v usposabljanje in prekvalifikacijo delavcev in iskalcev zaposlitve, pomočjo pri iskanju zaposlitve ter ukrepi za socialno vključevanje. Druge vrste naložb vključujejo raziskave in inovacije, prenos naprednih tehnologij, cenovno dostopno zeleno energijo in shranjevanje energije, razogljičenje lokalnega prometa, digitalizacijo in krepitev krožnega gospodarstva, tudi s preprečevanjem odpadkov. Iz področja uporabe podpore pa so izključene naložbe, povezane z jedrskimi elektrarnami, fosilnimi gorivi in tobačnimi izdelki.

Sredstva bodo na voljo na podlagi območnih načrtov za pravični prehod. Pripravo načrtov za Savinjsko-šaleško regijo in Zasavje bo koordinirala Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v sodelovanju z ministrstvi ter lokalnimi oblastmi in drugimi relevantnimi deležniki.

Državna sekretarka je povedala, da bo proces programiranja večletnega finančnega načrta za obdobje 2021–2027 zaključen predvidoma konec letošnjega leta, formalno potrditev dokumentov s strani Evropske komisije pa kot večina držav članic pričakujemo sredi leta 2022.