Skoči do osrednje vsebine

Državna sekretarka Kirbiš Rojs na srečanju podjetnikov Koroške regije

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs je v Slovenj Gradcu nagovorila udeležence dogodka »Srečanje podpornega okolja za podjetništvo iz Koroške regije«.

Državna sekretarka je na srečanju, ki sta ga organizirala SPOT svetovanje Koroška v sodelovanju s Koroško gospodarsko zbornico, uvodoma povedala, da smo v Sloveniji z evropskimi kohezijskimi sredstvi uresničili številne naložbe za spodbujanje podjetništva, med drugim tudi izgradnjo poslovnih con po vseh slovenskih regijah, tudi na Koroškem. »V letošnjem letu smo v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko odobrili evropska kohezijska sredstva za ureditev dveh poslovnih con na Koroškem. Za 2 milijona evrov vreden projekt razširitve in ureditve Poslovne cone Otiški vrh v občini Dravograd bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 890.000 evrov. Za 2,3 milijona evrov vreden projekt razširitve poslovne cone Pameče 3, ki ga bo izvajala Mestna občina Slovenj Gradec v okviru Dogovora za razvoj Koroške razvojne regije, pa bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval skoraj 1,3 milijona evrov. Razširitev ekonomsko-poslovne infrastrukture je regionalnega pomena, saj bosta naložbi z vzpostavitvijo primernih infrastrukturnih pogojev spodbudili razvoj malih in srednje velikih podjetij, in s tem nova delovna mesta,« je pojasnila.

V nadaljevanju je državna sekretarka udeležencem predstavila naložbena področja evropske kohezijske politike 2021–2027 in slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO): »Slovenija bo ukrepe, predvidene v NOO, skladno z načelom komplementarnosti kombinirala s sredstvi evropske kohezijske politike 2021–2027. S tem bomo povečali dodano vrednost načrtovanih ukrepov«.

Kot je povedala, bo vlaganja evropskih sredstev v prihodnjem desetletju povezovala zelena nit: »Z evropskim zelenim dogovorom se je EU zavezala k ničelnim neto emisijam toplogrednih plinov do leta 2050 in temu cilju podredila tudi prihodnja vlaganja evropskih sredstev iz instrumenta za okrevanje NextGenerationEU in sedemletnega proračuna EU.« Slovenija bo nekaj manj kot 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dobrih 700 milijonov posojil iz Mehanizma za okrevanje in odpornost usmerila v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, podporo gospodarstvu, raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in stanovanjsko politiko. Za doseganje podnebnih ciljev je v Načrtu za okrevanje in odpornost predvidenih 42,45 odstotka sredstev oziroma za nekaj manj kot 1,054 milijarde evrov naložb. Za digitalizacijo gospodarstva in javnega sektorja bo Slovenija namenila 21,46 odstotka sredstev oziroma 532,75 milijona evrov.

Slovenija bo v obdobju izvajanja evropske kohezijske politike 2021–2027 razpolagala z okvirno 3,2 milijarde evrov. »Proces programiranja bo zaključen predvidoma konec letošnjega leta, formalno potrditev dokumentov pa kot večina držav članic pričakujemo sredi naslednjega leta. V Sloveniji bomo dali prednost področjem, kjer so zaznane vrzeli – ukrepi za dvig produktivnosti, digitalizacija, železniška povezljivost, trajnostna mobilnost, manjkajoči večji sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, tretja razvojna os, večji sistemi za zagotavljanje ustrezne kakovosti pitne vode, energetska prenova stavb, vlaganja v obnovljive vire energije ipd. Tudi v tem obdobju bomo z evropskimi sredstvi podpirali naložbe za razvoj gospodarstva. Za podporo podjetjem bomo namenili eno tretjino sredstev NOO, eno tretjino sredstev pobude React-EU in okvirno polovico sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru večletnega finančnega okvira 2021-2027,« je še dodala državna sekretarka.