Skoči do osrednje vsebine

Državna sekretarka Kirbiš Rojs: Tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da mladi ne bodo zapostavljeni

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs je na povabilo Evropskega odbora regij preko video povezave nagovorila udeležence dogodka »Kohezija kot vrednota - Prednosti in slabosti, ki jih mladim prinaša prehod v svet po covidu-19«.

Epidemija covida-19 je močno zarezala v vsa družbena tkiva. Globoko je posegla tudi v življenja mladih, ki so bili soočeni z nekonvencionalnimi oblikami šolanja na daljavo, pomanjkanjem ustrezne IKT opreme, spopadali pa so se tudi s socialno distanco in izolacijo ter oteženim dostopom do zdravstvene oskrbe.

Evropska unija je za odziv na krizo mobilizirala vsa razpoložljiva sredstva. Države članice z evropskimi sredstvi izvajajo številne ukrepe, s katerimi krepijo javno zdravstvo in blažijo socialno-ekonomske posledice. V boju s pandemijo je evropska kohezijska politika preko Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada mobilizirala več kot 13 milijard evrov naložb. »Tudi v Sloveniji s prerazporejenimi kohezijskimi sredstvi obdobja 2014–2020, dodatnimi sredstvi pobude React-EU ter nacionalnimi sredstvi izvajamo številne naložbe za soočanje s krizo in okrevanje. Področja, upravičena do vlaganj kohezijske politike, so se zaradi nastale krize razširila še na nekatere druge prednostne naloge in sektorje, ki so bili ob izbruhu pandemije najbolj prizadeti. Hiter odziv je bil potreben na področjih odpornosti zdravstvenih sistemov, socialne varnosti, kulture, turizma in infrastrukture. V letošnjem letu smo odobrili tudi številne naložbe iz pobude React-EU. Med drugim smo avgusta odobrili sredstva za nakup sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije za vzgojno-izobraževalne zavode v višini 13,6 milijona evrov nepovratnih sredstev,« je izpostavila državna sekretarka.

V nagovoru je poudarila tudi krepitev lokalnih in regionalnih oblasti za povezovanje ukrepov kohezijske politike in Načrtov za okrevanje in odpornost. »K načrtovanju ukrepov moramo pristopiti premišljeno in zagotavljati sinergije med različnimi evropskimi viri, tako bomo povečali njihov učinek in s tem koristi za državljanke in državljane. V proces programiranja kohezijskih sredstev obdobja 2021–2027 bomo skupaj z ministrstvi zato vključili širok krog deležnikov, tudi predstavnike mladinskih organizacij,« je povedala državna sekretarka.

V Sloveniji smo s pomočjo evropskih sredstev v preteklosti izvedli številne projekte in programe za mlade. »V aktualnem obdobju izvajanja evropske kohezijske politike 2014–2020 se je v programe za zaposlovanje vključilo preko 20.000 oseb, od tega nekaj več kot 7000 mladih. Več kot 5000 mladih se je vključilo tudi v štipendijske sheme. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da mladi ne bodo zapostavljeni in da bodo dobili priložnosti v okviru evropskih sredstev,« je še dodala državna sekretarka.