Po podatkih Evropske komisije je gradbeništvo v EU odgovorno za približno 40 odstotkov emisij CO₂, 40 odstotkov trdnih odpadkov in do 40 odstotkov rabe primarne energije. Kot je povedala državna sekretarka je gradbeništvo pomemben uporabnik energije: »Približno četrtina energije, ki se uporabi v času življenjske dobe stavbe, je energija, potrebna za njeno izgradnjo in vgrajene materiale. Z višanjem standardov energijske učinkovitosti in pametnejšim upravljanjem bi torej lahko prihranili polovico energije, ki se porabi v stavbah.«

»Gradbeništvo se srečuje z izjemno rastjo povpraševanja. Na eni strani zaradi infrastrukturnih projektov, kot so bolnice, drugi tir, 3. razvojna os, vodovodi, kanalizacije, idr., na drugi strani pa zaradi nizkih obrestnih mer in dostopnosti posojil. EU sredstva so zelo pomembna podpora za zagon teh investicij.« je trenutno stanje v slovenskem gradbeništvu povzela Kirbiš Rojsova.

V nadaljevanju se je osredotočila na priložnosti, ki bodo na voljo za reforme in naložbe v okviru 2,5 milijarde vrednega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). »Evropska komisija je ravno v petek Sloveniji nakazala prvih 231 milijonov evrov za začetek izvajanja načrta. Najobsežnejši del vlaganj bo namenjen zelenemu prehodu, ki obsega tudi gradbena dela, naložbena dela s področja energetike in urejanja komunalne infrastrukture. V NOO je za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb v javnem sektorju predvidenih 86 milijonov evrov. Cilj teh ukrepov je s trajnostno prenovo javnih stavb za 30 odstotkov zmanjšati njihovo porabo v primerjavi s porabo pred prenovo. Prenove bodo deležne predvsem stavbe upravnega in družbenega pomena, med katere sodijo zdravstvena infrastruktura in stanovanjske stavbe v javni lasti. V izvedbo naložb se bodo lahko vključila tudi mala in srednja podjetja ter drugi akterji, ki bodo lahko sodelovali prek energetskega pogodbeništva ali javno-zasebnega partnerstva. Z vlaganji v energetsko prenovo v javnem sektorju želimo zagotoviti vodilno vlogo javnega sektorja pri uveljavljanju sistema kakovosti pri projektih energetske prenove,« je dejala državna sekretarka.

Slovenija bo ukrepe, predvidene v NOO, skladno z načelom komplementarnosti kombinirala s sredstvi evropske kohezijske politike 2021–2027. Gradbeni sektor bo sodeloval zlasti pri projektih v okviru Kohezijskega sklada, ki predstavljajo približno 22 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev. Sredstva iz tega naslova bodo med drugim namenjena okoljski, prometni in energetski infrastrukturi. Infrastrukturni projekti se bodo lahko posredno sofinancirali tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki predstavlja približno 48 odstotkov razpoložljivih sredstev. »V kohezijski regiji Zahodna Slovenija bo večina sredstev namenjena pametnim, inovativnim in zelenim vsebinam, pri čemer bo sofinanciranje infrastrukture možno predvsem kot dopolnilo v okviru razpoložljivih vsebinskih sklopov. To bo zagotovilo tudi trajnost vlaganj v infrastrukturo, saj bo slednja morala biti v funkciji doseganja širših ciljev. V okviru vlaganj v infrastrukturo za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija bo manevrski prostor nekoliko širši,« je pojasnila državna sekretarka.