Državna sekretarka Kirbiš Rojs je pozdravila organizacijo okrogle mize o prihodnosti Evrope: »Pomembno je, da tudi v Sloveniji opravimo domačo nalogo in razmislimo, kako vidimo Evropo čez deset let. Slednje je še posebej pomembno v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, ko naša država vodi razpravo o prihodnosti Evrope. V marsičem imamo države članice podobne poglede na prihodnost evropske povezave, so pa tudi teme, za katere se zdi, da z mnenji stojimo na oddaljenih bregovih. Zato je pomembno, da svoje poglede in mnenja čim večkrat soočimo ter v spoštljivem dialogu iščemo skupni jezik.«

Kot je povedala državna sekretarka se je Slovenija vedno zavzemala za močno kohezijsko politiko, ki je regionalna politika, ena izmed najpomembnejših politik Unije, katere cilj je prispevati k zagotavljanju njenega čim bolj enakomernega razvoja. Z evropskimi sredstvi iz različnih skladov uresničujemo zastavljene strateške cilje Evropske unije, ki zagotavljajo uravnotežen razvoj evropskih regij in izboljšujejo kakovost življenj posameznikov. »Evropa se je je izkazala tudi v izredno zahtevnem času epidemije covida-19. Solidarnost, ključno vezivo naše evropske skupnosti, je odigrala osrednjo vlogo. Evropska komisija je zagotovila obsežen sveženj evropskih sredstev za soočanja s krizo, okrevanje in krepitev družbe na temelju zelenega in digitalnega prehoda,« je povedala državna sekretarka.

Naša država je v pogajanjih, ki so se zaključila z dogovorom voditeljev držav EU dne 21. julija 2020, obravnavala večletni finančni okvir 2021-2027 in sklad za okrevanje kot del enega paketa. V pogajanjih sta bili naši bistveni izhodišči in cilja čim močnejši ovojnici na področju kohezijske politike in politike razvoja podeželja. Zavzemali smo se za čim hitrejši zaključek pogajanj in čim prejšnji pričetek izvajanja ukrepov, saj je bilo hitro ukrepanje potrebno tudi zaradi lajšanja negativnih posledic pandemije. 17. septembra, je Evropska komisija Sloveniji nakazala prvih 231 milijonov evrov za začetek izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost.  

Sloveniji je v sklepni fazi pogajanj uspelo pridobiti dodatna sredstva v višini 350 milijonov evrov za Zahodno kohezijsko regijo, ki zaradi svoje razvitosti počasi presega uvrstitev med regije, ki so še upravičene do večjega obsega kohezijskih sredstev. Ob upoštevanju neenakomerne razvitosti znotraj te regije bodo dodatna sredstva bistveno pripomogla k zmanjševanju razvojnih razlik znotraj zadevne regije.

Slovenija v naslednjih desetih letih razpolaga z največjo vsoto evropskih sredstev do zdaj. Poleg 3,2 milijardi evrov za izvajanje evropske kohezijske politike in 1,8 milijarde za izvajanje kmetijske politike ima Slovenija na voljo tudi okvirno 2,5 milijardi evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. »Gre za izredno priložnost, da naslovimo vrzeli, ki zavirajo gospodarski in družbeni razvoj. Izvesti bomo morali ukrepe za dvig produktivnosti ter digitalizacijo gospodarstva in javnega sektorja. Poskrbeli bomo tudi za odpravo infrastrukturnih vrzeli na področju prometa, trajnostne mobilnosti, varovanja okolja in zagotavljanja ustrezne kakovosti pitne vode,« je še dodala.

Zaradi covid krize so se področja upravičena do vlaganj kohezijske politike razširila še na nekatere druge prednostne naloge in sektorje, ki so bili najbolj prizadeti ob izbruhu pandemije. Pri tem gre izpostaviti krepitev vlaganj na področjih kot so odporni zdravstveni sistemi, socialna varnost, kultura, turizem ter dodatne investicije v infrastrukturo. Kohezijska politika se je tako tudi v času najhujše korona krize pokazala za eno najbolj fleksibilnih politik, saj so bili sprejeti nekateri ukrepi v okviru večletnega finančnega okvira 2014-2020, pa tudi uvedene določene spremembe in razširitev ukrepov za prihodnjo generacijo kohezijske politike v večletnem finančnem okviru 2021-2027.

Evropska sredstva v Sloveniji omogočajo obsežna vlaganja na številnih področjih in kombinacija z ostalimi vladnimi protikoronskimi ukrepi pomoči se je izkazala za zelo učinkovito. Slovenija se tako danes uvršča med države z najnižjo stopnjo brezposelnosti in najvišjo gospodarsko rastjo.

Slovenija se prav tako vseskozi nagiba k uvajanju čim večje fleksibilnosti kohezijske politike ter za odpravo administrativnih ovir pri njenem izvajanju. Pravila morajo obstajati, saj gre za javna sredstva, sredstva vseh državljanov Unije, le ta je zato potrebno ljudem tudi vrniti na transparenten, zakonit in učinkovit način. A pravila morajo biti v službi čim bolj enostavne in učinkovite implementacije. Nikakor se ne smemo utopiti v prekomernem administriranju na vseh nivojih izvajanja.

Kohezijska politika bo tudi v prihodnosti ostala ena izmed najpomembnejših politik EU. Unija se sooča z mnogimi izzivi, ki jih je pandemija še dodatno okrepila. Migracije, neenakomerna razvitost različnih družbenih sistemov v državah članicah, razlike v pogledih na širitev Unije, razlike glede višine sredstev, ki naj bo namenjena kohezijski politiki, ki je še vedno utemeljena na evropski solidarnosti, so precejšnje. Zadnje je bilo jasno vidno v pogajanjih o večletnem finančnem okviru, kjer so tako imenovane države »Frugal four« zagovarjale manjši obseg kohezijske ovojnice, Slovenija pa je kot neto prejemnica sredstev močneje sodelovala v krogu kohezijskih držav ter poudarjala pomen kohezijske politike za razvito in solidarno Unijo kot celoto.

Prepričana sem, da bo kohezijska politika še naprej ena izmed temeljnih politik Unije. Prav tako pa verjamem, da bo potrebno opraviti veliko dela na področju njene učinkovitosti ter iskanja prave mere med kompleksnostjo procesov implementacije ukrepov ter na področju  določitve kriterijev za dodelitev sredstev kohezijske politike po državah članicah. Mnenja držav članic bodo tukaj vedno precej deljena, zato bo potrebno najti ustrezen kompromis v obliki najmanjšega skupnega imenovalca. Zelo pomembno bo krepiti kohezijsko politiko v smeri k rezultatom usmerjene politike, kjer bo jasno vidna njena dodana vrednost k razvoju regij EU in Unije kot celote.