Naravni prirast v savinjski regiji se je od leta 1995 gibal zelo podobno kot naravni prirast za celotno Slovenijo. V letih od 2005 do 2016 je bil naravni prirast pozitiven, v zadnjih 4 letih pa negativen. Največje zaposlitveno središče je Celje, sledi Velenje. V Celje prihaja na delo 19.000 delovno aktivnih iz drugih občin Slovenije. Izrazito delovno aktivni občini sta poleg Celja še Nazarje in Zreče. V savinjski regiji je bilo v juniju 2021 skoraj 33.000 delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih. To je za skoraj 6 % več kot pred letom dni. V savinjski regiji je tudi 1.300 delovno aktivnih v dejavnosti rudarstvo. V savinjski regiji je bilo v 2020 zabeleženih približno 1,2 milijona turističnih prenočitev, kar jo uvršča na 3. mesto med regijami. 77 % prenočitev so ustvarili domači turisti. V savinjski regiji je tudi približno 10.000 kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo skoraj 64.000 ha kmetijskih zemljišč. Savinjska regija ima 3. največjo površino kmetijskih zemljišč med vsemi regijami in 2. največje število kmetijskih gospodarstev. Povprečna mesečna neto plača tistih, ki so delali v savinjski regiji, je v 2020 znašala 1.105 EUR, kar je bilo približno 104 EUR manj od povprečja v celotni Sloveniji.

Člani vlade so se sprva sestali na delovnem posvetu v Podčetrtku, kjer je nekaj uvodnih besed spregovoril župan občine Podčetrtek Peter Misja. Župan je pohvalil vrsto projektov, ki v tem času potekajo v občini ter izpostavil, da ga izjemno veseli, da je današnji obisk vlade v občini prvi po letu 2007. Na posvetu so ministrice in ministri spregovorili predvsem o projektih v regiji na področju obrambe, gospodarstva, izobraževanja, pravosodja, kulture, notranjih zadev, okolja in prostora. Izpostavljen je bil predvsem pomen zdraviliškega turizma v regiji ter projekti, ki se v regiji izvajajo v okviru kohezijskih sredstev.

V občini Zreče sta se predsednik vlade Janez Janša in župan mag. Boris Podvršnik spregovorila o ključnih projektih v občini. Govora je bilo o gospodarskih uspehih občine, turizmu in prihodnjih projektih. Sogovornika sta se dotaknila tudi infrastrukturnih projektov in ukrepih trajnostne mobilnosti. Veliko pozornosti pa sta v pogovorih namenila tudi pilotnemu projektu povezovanja, medgeneracijskega sodelovanja in izvajanje storitev institucionalnega varstva za starejše v Zrečah – Mesto generacij.

Z velenjskim županom Petrom Dermolom je pogovor s predsednikom vlade potekal predvsem o prestrukturiranju Savinjske regije in pravičnem prehodu, infrastrukturnih in drugih projektih ter investicijah v Velenju ter širše v regiji. V pogovorih sta spregovorila tudi o zdravstveni oskrbi v Velenju in pridobivanju sredstev in sklada za okrevanje in odpornost. Velenjski župan in predsednik vlade sta nekaj pozornosti namenila tudi vprašanju in pomenu decentralizacije.

Po obisku predsednika vlade na celjski škofiji, kjer se je srečal s celjskim škofom msgr. dr. Maksimilijanom Matjažem in kjer so spregovorili o delovanju celjske Karitas, ranljivih skupinah, nujnosti ureditve spominskega parka Teharje in ohranjanju sakralne kulturne dediščine kot dela slovenske identitete, se je predsednik vlade ustavil še v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe. Celjska Mohorjeva družba v letošnjem letu obeležuje 170-letnico delovanja, vodstvo družbe pa je na to obletnico izjemno ponosno.

Predsednik vlade Janez Janša se je srečal tudi s celjskim županom Bojanom Šrotom. V pogovorih sta sogovornika spregovorila o okoljsko pomembni temi, sanaciji starih industrijskih bremen v Celjski kotlini. Prav tako sta nekaj časa namenila vprašanju povprečnin za občine, tema pogovorov pa so bile tudi epidemiološka situacija, stanje v zdravstvu in vprašanjih dolgotrajne oskrbe.

Regijski obisk v Savinjski regiji se je zaključil z javno tribuno vlade, ki je potekala v Celju, in kjer so z nosilci razvoja v regiji spregovorili o izzivih in priložnostih regije.