Pasivno kajenje pomeni vdihovanje tobačnega dima drugih. Vsakdo, ki vdihuje tobačni dim – še posebej v tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, ima večje tveganje za razvoj koronarne srčne bolezni, možganske kapi ali pljučnega raka. Tobačni dim je namreč mešanica plinov in delcev, ki vsebuje več kot 7.000 različnih kemičnih snovi, med katerimi je stotine škodljivih, okoli 70 pa jih dokazano povzroča raka.

Potrjeno je, da dolgotrajna izpostavljenost tobačnemu dimu lahko med pasivnimi kadilci privede do razvoja številnih bolezni, enako kot pri kadilcih. Pri tem je visokemu tveganju še posebej izpostavljeno zdravje dojenčkov in majhnih otrok. Otroci, ki so pasivni kadilci, pogosteje obiščejo zdravnika, imajo slabše razvita pljuča, pogosteje zbolijo za pljučnico ali bronhitisom in imajo pogostejše zdravstvene zaplete. Pasivno kajenje lahko povzroči tudi nenadno smrt dojenčka.

Če kadimo in s tem škodimo sebi, to še ne opravičuje ogrožanja zdravja drugih. Kajenje v tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina ali drug zaprt prostor, privede do visokih ravni škodljivih snovi iz tobačnega dima. Zato je prav, da prepovemo kajenje v vozilu, tudi če je vključeno prezračevanje ali so odprta okna. Še posebej in v največji meri pa poskušajmo  zagotoviti, da nihče ne kadi v bližini otrok.

Letošnja akcija poteka od 10. do 30 septembra. Ministrstvo za zdravje redno zagotavlja sredstva za sofinanciranje programov nevladnih organizacij, ki skupaj s strokovnimi institucijami izvajajo programe za preprečevanje začetka kajenja in za opuščanje kajenja. Programi so bili nagrajeni za izjemne dosežke s strani Evropske Komisije in Svetovne zdravstvene organizacije. Brezplačna številka za odvajanje od kajenja, ki jo financira MZ je 080 27 77, svetovanje v okviru številke pa zagotavlja NIJZ. Informacije o opuščanju so dosegljive tudi na spletni strani NIJZ Skupaj za zdravje (https://www.skupajzazdravje.si/kategorija/opuscanje-kajenja/). V zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji so na voljo delavnice za opuščanje kajenja v okviru Zdravstveno vzgojnih centrov in Centrov za krepitev zdravja (ZVC/CKZ). Izvajajo jih  posebej za to usposobljeni strokovnjaki (diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki oziroma profesorji/profesorice zdravstvene vzgoje, vključujejo se tudi diplomirani psihologi), v okviru individualnih in skupinskih svetovanj. Kadilci za obisk centra ne potrebujejo napotitve s strani osebnega zdravnika.

Ministrstvo za zdravje priporoča opustitev kajenja, še posebej pozivamo k opustitvi kajenja v avtomobilu.