Skoči do osrednje vsebine

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs se je srečala s predstavniki Združenja občin Slovenije

  • Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs se je danes srečala s predstavniki Združenja občin Slovenije. Pogovorili so se o izvajanju občinskih in regijskih projektov v okviru mehanizma Dogovor za razvoj regij (DRR) in zagotavljanju sredstev programskega obdobja 2014-2020 za že potrjene projekte. Župani si želijo, da se mehanizem ohrani tudi v finančni perspektivi 2021–2027. Razpravljali so še o mehanizmih CTN (celostne teritorialne naložbe) in mehanizmu CLLD (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost) ter o prihodnosti evropske kohezijske politike.

Državna sekretarka je na sestanku poudarila, da si v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) prizadevamo, da zagotovimo evropska sredstva za vse ustrezno pripravljene in do leta 2023 izvedljive projekte, ki so jih občine načrtovale v dogovorih za razvoj regij za obdobje 2014–2020.

Kot je povedala, dogovori za razvoj regij v novem programskem obdobju 2021–2027 ostajajo, a v prilagojeni in poenostavljeni obliki. »Izkazalo se je, da je proces potrjevanja projektov preko tega mehanizma prezapleten in dolgotrajen. Tega si v novem obdobju ne smemo več privoščiti. Zaradi dodatnih sredstev za okrevanje in odpornost moramo še izboljšati absorbcijsko sposobnost,« je povedala državna sekretarka.

V SVRK skupaj z ministrstvi načrtujemo, da bomo tudi v prihodnjem programskem obdobju sredstva v občinske projekte usmerjali preko t. i. teritorialnih pristopov, in sicer treh: CTN - celostne teritorialne naložbe za področje urbanega razvoja; CLLD - lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost za področje lokalnega razvoja; ERP - endogena regionalna politika za pobude, ki jih bo zasnovala država.

Poleg znanih izhodišč za programiranje na ravni EU bo v obdobju 2021–2027 v Sloveniji prednost dana področjem, kjer so zaznane vrzeli. Gre predvsem za ukrepe za dvig produktivnosti in digitalizacijo, pri čemer pa ne bo zanemarjena tudi infrastruktura (železniška povezljivost, trajnostna mobilnost, manjkajoči večji sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, tretja razvojna os, manjkajoči (večji) sistemi za zagotavljanje ustrezne kakovosti pitne vode, energetska prenova stavb, vlaganja v obnovljive vire energije ipd.).

V SVRK ocenjujemo, da bo lahko operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike 2021–2027 pripravljen do konca letošnjega leta. Ob tem je zelo pomembno, da bodo hkrati pripravljene tudi posamezne področne strategije po različnih ministrstvih, ki bodo dejansko določale okvir naložb v obdobju 2021–2027. Na primer na področju odvajanja in čiščenja voda Operativni program za odvajanje in čiščenje voda, na področju "pametnih" naložb Strategija pametne specializacije, na področju krožnega gospodarstva Strategija upravljanja z odpadki. Pripraviti je treba tudi analizo tržnih vrzeli, ki bo podlaga za določitev povratnih virov, in strateško presojo vplivov na okolje. Podobno kot smo to storili v obdobju 2014–2020, bomo vzporedno pripravili sistem izvajanja in vladi predlagali, da se začne z izvajanjem (tudi s pripravo, potrditvami in objavo razpisov ter izborom projektov) še pred uradno potrditvijo programa s strani Evropske komisije, torej ko bodo vsebine že sorazmerno dobro dorečene med SVRK in Evropsko komisijo.

Države članice lahko formalno potrditev programskih dokumentov pričakujemo sredi naslednjega leta. Ukrepi obdobja 2021–2027 bodo skladno z načelom komplementarnosti kombinirani s sredstvi Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Državna sekretarka: »Upoštevali bomo specifike posameznih občin, tudi manjših, saj niso vse v enakem položaju. Občine so pomemben člen v procesu programiranja evropskih sredstev. Sodelujemo z obema kohezijskima regijama, vzhodno in zahodno, od katerih pričakujemo konkretne predloge.«