Skoči do osrednje vsebine

Minister Vizjak na konzultacijah na temo skupnih časovnih okvirjev pred podnebno konferenco COP26

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Ministrici Jeanne d'Arc Mujawamariya iz Rwande in Simonetta Sommaruga iz Švice sta vodili neformalno konzultacijo, ki je namenjena pripravam in zbližanju stališč pogodbenic Pariškega sporazuma. Na omenjenem posvetu so ministri izmenjali mnenja o skupnih časovnih okvirjih, ki so ključnega pomena za zaključek Pariškega sporazuma, saj trenutno države pogodbenice uporabljajo različne časovne okvirje za dopolnitev svojih nacionalno določenih prispevkov (NDC); nekatere petletno obdobje, druge pa desetletno obdobje.

Minister mag. Vizjak, kot predsedujoči Svetu EU, na srečanju zastopa in podaja stališča v imenu EU in njenih članic. Poleg Slovenije se s strani EU držav srečanja udeležujejo tudi Nemčija, Francija, Italija, Danska, Poljska, Švedska, Španija in Evropska komisija. Sicer se ministrskega zasedanja udeležujejo ministri in visoki predstavniki iz več kot 40 držav.

Razprava o skupnih časovnih okvirjih Pariškega sporazuma je ena od tem, ki je ključna za uspeh mednarodne podnebne konference v Glasgowu (COP26), saj so Pariški sporazum in njegovi dolgoročni cilji v središču boja proti podnebnim spremembam, ki zagotavljajo tako cilje kot tudi okvir za nadaljnje povečano kolektivno ukrepanje. Zato je nujno pred zasedanjem pogodbenic v Glasgowu doseči napredek o tem pomembnem vprašanju.

Minister Vizjak pa je na konzultaciji poudaril, da si moramo prizadevati za vzpostavitev sistema, ki je skladen s cilji Pariškega sporazuma in ki pogodbenicam omogoča, da so z NDC-ji ambicioznejši. In nujno je sodelovanje s pogodbenicami za rešitve, ki bodo sprejemljive za vse, saj EU trenutno išče rešitve, kako je mogoče določbe evropskega podnebnega zakona, ki vsebuje desetletne cilje, podprte z močnim petletnim ciklom pregleda, uskladiti z možnostmi o skupnih časovnih okvirih za NDC.

Povečanje podnebnih ambicij je namreč neizogibno, če želimo zaustaviti globalno segrevanje in doseči podnebno nevtralnost do leta 2050.

Slovenija si v vlogi predsedujoče Svetu EU prizadeva za uspešno zastopanje stališč EU na zunaj in v pogajanjih s tretjimi državami pred in med zasedanjem v Glasgowu. Slovenija bo okrepila delovanje v smeri doseganja uspešnega rezultata Podnebne konference COP26 ter si prizadevala za dokončanje priprave in sprejetje celovite ter učinkovite Knjige pravil za izvajanja Pariškega sporazuma.