Skoči do osrednje vsebine

Post-Cotonoujski sporazum in vloga civilne družbe

  • Ministrstvo za zunanje zadeve
V. d. generalnega direktorja Igor Jukič se je v Mariboru udeležil okrogle mize o pomenu Post-Cotonoujskega sporazuma za trajnostni razvoj in načinih sodelovanja civilne družbe v okviru novega sporazuma ter pri njegovem oblikovanju.
grafika z obrazom in napisom

V.d. generalnega direktorja Igor Jukič na okrogli mizi o Post-Cotonoujskem sporazumu | Avtor: Ministrstvo za zunanje zadeve, SLOGA

Prav v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije se bodo končale priprave na podpis Post-Cotonoujskega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav. Sporazum bo opredelil partnerstvo EU z državami Afrike, Karibov in Pacifika za naslednjih 20 let, za Slovenijo pa predstavlja enega izmed ključnih dosjejev v času predsedovanja Evropski uniji na področju razvojnega sodelovanja. Naloga Slovenije, kot predsedujoče Svetu Unije je skrb, da pravni postopki tečejo gladko in da pride do čimprejšnjega podpisa novega sporazuma. Kot pravno zavezujoča pogodba bo namreč Post-Cotonoujski sporazum temelj vseh glavnih – političnih, družbenih in gospodarskih – odnosov med 106 državami na štirih celinah.

V zvezi z vlogo civilne družbe v novem sporazumu je v.d. GD Jukič dejal, da si je Slovenija skozi celoten proces priprave sporazuma prizadevala, da bi bil ta osnova za krepitev sodelovanja s civilno družbo. Prav tako pa bo tudi v prihodnje zagotavljala, da bo civilna družba v celoti vključena v razprave o samih mehanizmih sodelovanja v okviru sporazuma. V zvezi s tem so potekala tudi posvetovanja s predstavniki Evropskega združenja nevladnih organizacij za pomoč in razvoj, CONCORD in Evropskega centra za upravljanje razvojne politike, ECDPM v Bruslju. Današnja okrogla miza pa je prav tako dobra priložnost za izmenjavo mnenj. Okroglo mizo je, v sklopu tedna Afrike, organizirala platforma Sloga.