Uredba o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg

Vlada je izdala Uredbo o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg v Republiki Sloveniji in o označevanju nekaterih plastičnih proizvodov.

Gre za pribor – natančneje vilice, nože, žlice in palčke – ter krožnike, slamice in vatirane palčke, razen če gre za medicinske pripomočke. Prepovedane so tudi plastične mešalne palčke za pijače, palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, vključno z mehanizmi takih palčk, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom ter posode za živila, vsebniki za pijačo in lončki za pijačo iz ekspandiranega polistirena ter proizvodi iz oksorazgradljive plastike.

Uredba predpisuje tudi zahteve za označevanje nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in njihovo embalažo. Za pravila označevanja z oznakami je izdana izvedbena uredba Evropske komisije. V izvedbeni uredbi in njenemu popravku je za enoletno prehodno obdobje določeno, da se navedeni proizvodi lahko označujejo z nalepkami. Z označevanjem na tovrstnih proizvodih so potrošniki obveščeni o ustreznih možnostih za ravnanje z odpadki iz proizvoda ali načinih odstranjevanja odpadkov, ki se jim je treba pri tem proizvodu izogibati, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki ter o prisotnosti plastike v proizvodu in posledičnem negativnem vplivu smetenja ali drugih neustreznih načinov odstranjevanja odpadnega proizvoda na okolje. Označeni morajo biti higienski vložki, tamponi in aplikatorji tamponov, vlažilni robčki za osebno nego in gospodinjsko uporabo, tobačni izdelki s filtri in filtri, ki se tržijo za uporabo v kombinaciji s tobačnimi izdelki, ter lončki za pijačo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe bo opravljal Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo

Vlada je sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja (DPN) za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo.

Osnovni cilji ureditve novega vodnega vira za oskrbo pitne vode slovenske Istre in kraškega zaledja so:

• zagotoviti nov neodvisni nadomestni oziroma dodatni vodni vir, ki bo zagotavljal potrebne količine pitne vode za prebivalce slovenske Istre, ki jih z vodo oskrbuje Rižanski vodovod Koper;
• zagotoviti rezervni vodni vir za prebivalce kraškega zaledja, ki jih z vodo oskrbuje Kraški vodovod Sežana in Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, po možnosti pa tudi zagotoviti rezervni vir vodovodnega sistema za območje občine Pivka (vodovod Postojna-Pivka z vodnim virom Malni);
• zagotoviti ustrezne količine vode ustrezne kakovosti za vodooskrbo prebivalstva s pitno vodo dolgoročno za obdobje vsaj 50 let, ob hkratnem upoštevanju podnebnih sprememb;
• načrtovati vodni vir z upoštevanjem racionalne rabe in stalnega izboljševanja vodooskrbnih sistemov;
• zagotoviti najmanjši možni potencial ogroženosti vodnega vira tako glede količin kot tudi kakovosti vode;
• upoštevati hidrografske značilnosti in druge omejitve, pri čemer naj se tako vodni vir in njegova vodovarstvena območja ter vsi ostali pripadajoči objekti nahajajo na teritoriju Republike Slovenije;
• glede na veljavni Načrt upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2016–2021 zagotoviti vse vodne količine za potrebe zagotavljanja oskrbe s pitno vodo znotraj povodja Jadranskega morja;
• dolgoročno zagotoviti pitno vodo za prebivalce slovenske Istre in kraškega zaledja v kontekstu podnebnih sprememb.

Načrtovane prostorske ureditve se nahajajo na območju občin Divača, Hrpelje – Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka in obsegajo pregrado in akumulacijo na vodotoku Suhorca, črpališče z dodatnim jezom in vodnim zajetjem na vodotoku Padež, čistilno napravo za osnovno čiščenje vode iz akumulacije Suhorca ter povezovalni transportni vodovod od Padeža do Rodika s pripadajočimi objekti (vodohrana v naseljih Barka in Rodik), s katerim se navezuje na obstoječi sistem oskrbe s pitno vodo.

Vrednost projektne, prostorske in investicijske dokumentacije po pogodbi znaša dobrih 6 milijonov evrov, vrednost celotnega projekta, ki se bo financiral iz proračunskih virov, Sklada za vode in Kohezijskega sklada, znaša skoraj 134 milijonov evrov in se bo zaključil predvidoma konec leta 2027.

Spremembe Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin VE-1/57, VE-2/57 in VE-3/91 za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Banovci

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin VE-1/57, VE-2/57 in VE-3/91 za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Banovci.

Predlagane spremembe uredbe so potrebne zaradi vzpostavitve reinjekcije preko vrtine VE-2/57, prenesenih količin z vrtine VE-2/57 na vrtino VE-3/91, spremenjenih koordinat ter povečanega koničnega odvzema iz vrtine VE-3/91.

Spremembe Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Radenski iz vrtin V-G, V-H, V-J, P-Z, Vp-3č, V-L, V-P, V-S in V-T

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Radenski d. d. iz vrtin  V-G, V-H, V-J, P-Z, Vp-3č, V-L, V-P, V-S in V-T.

Predlagane spremembe uredbe so potrebne zaradi dodatnih novih vrtin V-E, V-C, V-7A, V-74A, V-N in V-D, spremenjenih količin in trenutnih pretokov, spremembe podatkov vrtin, za katere ima Radenska že izdana dva koncesijska akta ter vključitve Uredbe o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira VČM-1/100 za proizvodnjo pijač v zadevno uredbo ter prenehanja veljavnosti uredbe VČM.

Odlok o Programu za izvedbo sanacije prizadetega območja zaradi okoljske nesreče v Občini Hoče - Slivnica

Vlada je izdala Odlok o Programu za izvedbo sanacije prizadetega območja zaradi okoljske nesreče v Občini Hoče - Slivnica, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Šlo je za nelegalno odlaganja blata po strmem pobočju v globel oziroma graben, na dnu katerega teče Pivolski potok. Z ogledi območja se je ugotovilo, da je bilo blato nasipano na dveh lokacijah. Blato je med 4. in 6. 6. 2021 zaradi velikih količin, odloženih po strmih pobočjih, in padavin v predhodnih dneh odneslo v Pivolski potok, vse do ribnikov v Botaničnem vrtu Univerze Maribor. Blato je bilo tako treba odstraniti z obeh lokacij ter z območja struge vodotoka in ribnikov botaničnega vrta. Skupna ocenjena količina blata in onesnaženih tal, ki jo je bilo treba odstraniti, je znašala približno 1300 m³.

Izvedbo ukrepov za odpravo posledic onesnaženja zaradi okoljske nesreče v skladu s koncesijsko pogodbo je zagotovila Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d. o. o., ki kot izvajalec državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč izvaja naloge čiščenja in preprečevanja onesnaženja površinskih voda in priobalnih zemljišč ter drugih zemljišč, če obstaja nevarnost za onesnaženje voda, skrbi za odpadke iz postopkov izvajanja ukrepov čiščenja, preprečevanja in odpravljanja posledic onesnaženj ter oddaja odpadke v obdelavo zaradi njihove predelave ali odstranjevanja. Vrednost del - odstranitev, prevzem odpadka ter monitoring vode, tal in blata – je ocenjena na 825.000 evrov.

Odlok o Programu za izvedbo sanacije prizadetega območja zaradi okoljske nesreče v Občini Hoče - Slivnica vključuje oceno stanja in obsega posledic okoljske nesreče za ljudi in okolje, določitev območja, na katerem je treba izvesti ukrepe, navedbo sanacijskih ukrepov in rokov za njihovo izvedbo, organe, organizacije in službe za izvedbo predvidenih ukrepov, oceno potrebnih finančnih sredstev in način kritja stroškov ter načrt spremljanja učinkov izvedenih ukrepov (monitoring).

Odlok o določitvi otroških igrišč v vrtcih v Mestni občini Celje za degradirano okolje in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti tal na teh območjih

Vlada je izdala Odlok o določitvi otroških igrišč v vrtcih Anice Černejeve, Enota Luna Ljubljanska cesta 48, vrtca Zarja, Enota Iskrica Pucova ulica 3 in vrtca Tončke Čečeve, Enota Center Kocenova ulica 10 ter igrišča na Savinjskem nabrežju v Mestni občini Celje (MOC) za degradirano okolje in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti tal na teh območjih.

Vlada je na podlagi rezultatov meritev onesnaženosti tal na območjih vrtcev v MOC in na podlagi Uredbe o merilih za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženih tal z nevarnimi snovmi ugotovila, da so vrednosti najmanj dveh nevarnih snovi v tleh enake ali večje od opozorilnih vrednosti za te nevarne snovi. Izsledki ocene tveganja kažejo, da je vsaka od teh nevarnih snovi biodostopna ter obstaja možnost prehajanja teh nevarnih snovi v ljudi in okolje. Sanacijska dela v štirih vrtcih so bila že izvedena v letih  2019 in 2020. V letu 2021 je predvidena sanacija še štirih vrtcev, preostali trije vrtci bodo sanirani v letu 2022.

Vrstni red sanacije tal na igriščih vrtcev je bil izbran glede na stopnjo onesnaženosti tal v posameznem vrtcu in možnost najhitrejše izvedbe sanacije ob upoštevanju nekaterih logističnih težav (možnost preselitve otrok v drugo ustanovo med izvajanjem sanacije) in arheoloških preiskav terena. Sanacija se je začela izvajati v vrtcih Mavrica, Ringa raja, Zarja, enoti Živžav in Mehurček, in se bo nadaljevala v vrtcih Anice Černejeve, enota Luna, Zarja, enota Iskrica, , in Tončke Čečeve, enota Center, ter na igrišču na Savinjskem nabrežju.

Cilji so: znižati vrednosti arzena, svinca, kadmija in cinka v tleh na saniranem območju otroških igrišč vrtcev Anice Černejeve, enota Luna, Zarja, enota Iskrica, Tončke Čečeve, enota Center, in igrišča na Savinjskem nabrežju v MOC pod mejne vrednosti, določene s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh; zmanjšati izpostavljenost otrok toksičnim kovinam v vrtcu; preprečiti oziroma omejiti odlaganje in širjenje toksičnih kovin v okolje.

Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za ureditev platoja Karavanke

Vlada je sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja (DPN) za ureditev platoja Karavanke.

Razvojni cilji ureditve platoja Karavanke so:

• nova opredelitev funkcije nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Karavanke;
• zagotavljanje ustreznih parkirnih površin za uporabnike, s tem pa tudi zagotavljanje ustrezne stopnje varnosti in varovanja;
• zagotavljanje informacijske podpore glede števila razpoložljivih in prostih mest na parkiriščih za boljšo izkoriščenost obstoječih parkirišč;
• zagotavljanje racionalne in funkcionalne rabe platoja Karavanke;
• racionalizacija prometnih tokov in površin;
• preprečitev zastoja vozil na odstavnem pasu avtoceste;
• uskladitev rešitev z DPN za dograditev avtocestnega predora Karavanke.

Ureditev bo omogočala usklajeno delovanje vseh uporabnikov platoja (nadzor prometa, vključno z izločanjem in parkiranjem vseh ali posameznih kategorij vozil, delovanje Policije ter priključevanje platoja na obstoječe cestno omrežje).

Na platoju se načrtuje rušitev nekaterih obstoječih objektov, preureditev obstoječega objekta s poslovnimi prostori v servisni objekt s sanitarijami, umivalnicami ter skupnimi prostori. Izvedejo se nove prometne ureditve: ceste, površine za mirujoči promet, niše za izvajanje nadzora, ureditev prostora za parkiranja prevozov izrednih dimenzij, ureditev križišč in priključkov, namestitev termoskenerja in drugih potrebnih ureditev. Ureditve so predvidene na območju obstoječih utrjenih asfaltnih površin, na območju zelenic (prometnih otokov), cestnih in ločilnih otokov in na območjih porušenih oziroma preoblikovanih obstoječih objektov ter na delni razširitvi platoja na severni strani. Načrtujejo se tudi izgradnja gradbeno inženirskih objektov, izvedba potrebnih elektro inštalacij za vzpostavitev sistema obveščanja in usmerjanja prometa ter krajinska ureditev območja. Območje državnega prostorskega načrta leži v občini Jesenice.

Uvrstitev novih 11 projektov v Načrt razvojnih programov

Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov 2021 – 2024 skladno s prilogami uvrstila projekte:

• 2555-21-0009 Druga dela – območje Mure; 2555-21-0010 Druga dela - območje Drave; 2555-21-0011 Druga dela - območje Savinje; 2555-21-0012 Druga dela - območje spodnje Save; 2555-21-0013 Druga dela - območje  srednje Save; 2555-21-0014 Druga dela - območje  zgornje Save; 2555-21-0015 Druga dela - območje  Soče; 2555-21-0016 Druga dela - območje jadranskih rek z morjem:

v sklopu projektov so dela, ki niso klasično vzdrževanje temveč imajo značaj obnove obstoječe infrastrukture. Doseženo bo preglednejše, predvsem pa srednjeročno načrtovanje za izvedbo potrebnih vzdrževalnih del, s katerimi bo doseženo dobro stanje objektov vodne infrastrukture. Druga dela na področju urejanja voda so v koncesijskih pogodbah z izvajalci javne službe opredeljena kot dodatna dela, ki jih je koncesionar dolžan izvesti na zahtevo koncedenta. Cilj projekta je izvesti dela, ki so opredeljena v koncesijskih pogodbah kot dodatna dela na posameznih kritičnih objektih vodne infrastrukture in odsekih voda. Izvedba projektov bo imela pozitiven vpliv na funkcionalnost in stabilnost objektov vodne infrastrukture. Objekti in ureditve bodo lahko v celoti vršili funkcijo zaradi katere so bili zgrajeni, hkrati pa bo zmanjšano škodljivo delovanje voda. Vrednost posameznega projekta znaša dobrih 3,1 milijonov evrov. Vsi projekt se bodo v celoti financiral iz sredstev Sklada za vode. Dela po projektih se bodo izvajala v letih od 2021 do vključno leta 2024.

• 2550-21-0023 »Izvedba sanacije parcele 115/1 k.o. Teharje«:

investicija predstavlja sanacijo parcele 115/1 k.o. Teharje, ki se nahaja vzhodno od celjskega mestnega jedra na območju Bukovžlak, velikosti 60.160m2. Sanacija se bo izvajala skladno s projektno dokumentacijo in pogoji gradnje. Zaključek sanacije bo ureditev območja kot stavbno zemljišče za namene skladiščno transportne cone. Cilj projekta je sanacija parcele 115/1 k.o. Teharje, z namenom izpolnitve zahtev iz sodbe sodišča EU. Celotna investicija znaša  skoraj 6 milijonov evrov. Investicija se bo izvajala skladno s predvidenim časovnim načrtom od 1. 9. 2021 do 1. 3. 2022.

• 2555-20-0009 Visokovodni nasip Gaberje v Lendavi:

namen investicije je dograditev obstoječega visokovodnega nasipa in s tem prispevati k varni vodni infrastrukturi, ki bo zagotavljala zaščito pred poplavno ogroženostjo naselij vzdolž Mure (Gaberje, Petišovci, Benica) med in po poplavnih dogodkih. V okviru investicije se bo dogradil zemeljski visokovodni nasip z ustreznim zavarovanjem z glinenim jedrom na dolžini 715 m. Ocenjena vrednost projekta na podlagi Investicijskega programa znaša dobrih 1,8 milijonov evrov. Dela se bodo izvajala v letu 2021.

• 2555-21-0008 Zadrževalnik na Črnem potoku:

nekatera naselja v občini Logatec, ki se nahajajo v dolini Črnega potoka so v primeru visokih vod poplavno ogrožena. Gre predvsem za urbanizirana območja Dolenjega in Gorenjega Logatca ter Gornjo vas s Podstrmco. Z izgradnjo zadrževalnika se bo zmanjšal maksimalni pretok. S tem bodo v čim večji možni meri zmanjšani pretoki visokih voda na Črnem potoku in posledično naprej na Logaščici. Zmanjšala se bo poplavna neravnost naseljenih območij v dolini Črnega potoka. Investicijska vrednost projekta znaša dobrih 1,5 milijona evrov. Projekt bo v višini dobrih 271 tisoč evrov sofinanciran s strani Občine Logatec. Dela se bodo izvajala v obdobju od leta 2021 do vključno leta 2022.

Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Sloveniji leta 2020

Vlada je sprejela Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2020.

Poročilo je vsako leto pripravljeno na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ter povzema vsa dogajanja, povezana z varstvom pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnostjo. Leto 2020 je bilo mirno, prav tako pa je bil dosežen temeljni cilj jedrske in sevalne varnosti t. j. varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj.

Leto 2020 je bilo zaznamovano z epidemijo covid-19. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) in drugi zavezanci so svoje delo ustrezno prilagodili razmeram ter na ta način preprečili škodljive vplive epidemije na jedrsko in sevalno varnost, Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) je v okviru svojih dejavnosti nadzirala tudi vpliv covida-19 na jedrsko in sevalno varnost ter prilagodila svoje delo epidemičnim razmeram poslovanja tako, da je ves čas učinkovito izvajala svoje upravne in nadzorne naloge.

V letu 2020 je NEK obratoval varno. NEK je poročal o šestih dogodkih, ki pa niso imeli vpliva na prebivalstvo ali okolje. Ena najpomembnejših dejavnosti zadnjega obdobja programa nadgradnje varnosti je izgradnja suhega skladišča za izrabljeno gorivo.

Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju (CSRAO) je obratovalo brez posebnosti.

Na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu težave zaradi plazenja hribine niso bile rešene, zato se iskanje rešitev za zaprtje odlagališča nadaljuje.

Načrtno spremljanje (monitoring) radioaktivnosti v okolju je v letu 2020 potekalo brez težav. Na podlagi rezultatov meritev URSJV ugotavlja, da je obremenitev prebivalcev Slovenije zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v okolju pod vsemi zakonsko določenimi mejami in primerljiva s prejšnjimi leti. Prav tako je obratovalni monitoring pri vseh zavezancih potekal po predvidenih letnih programih, aktivnosti izpuščenih radioaktivnih snovi v okolje pa so bile pod avtoriziranimi mejnimi vrednostmi. Zaradi tega je bila tudi obremenitev prebivalcev manjša od predpisane in zanemarljiva v primerjavi z vedno prisotnim naravnim ozadjem.

Leta 2020 ni bilo večjih problemov pri izvajalcih sevalnih dejavnosti. URSJV je obravnavala skupno 13 interventnih zadev, od tega osem primerov povišanega doznega polja pri prevozu odpadnih kovinskih surovin prek ozemlja Slovenije.

Stališče do Sporočila Komisije o Poti do zdravega planeta za vse

Vlada je sprejela stališče k Sporočilu Komisije - Pot do zdravega planeta za vse, Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal.

Slovenija pozdravlja objavljeni akcijski načrt in ga vidi kot ključni korak za pospešitev prizadevanj za vzpostavitev nestrupenega okolja. Pozdravlja napovedano namero za izboljšanje spremljanja, kot tudi namero o reviziji standardov kakovosti zraka, da bi bolje odražali priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in ukrepe na področju kemikalij za postopno zmanjšanje izpostavljenosti kemikalijam.

Slovenija meni, da je treba ustrezno pozornost nameniti zaščiti voda, da se vsem zagotovi varna oskrba s pitno vodo in verjame, da bo eden ključnih korakov ustrezna udeležba različnih gospodarskih sektorjev, zlasti kmetijstva, energetike in prometa.

Glede varstva tal Slovenija vidi potrebo po večji povezavi okoljskih politik s trajnostno rabo grajenega okolja, kot tudi potrebo po varovanju tal, ne le v kmetijstvu, temveč tudi pri izvajanju drugih politik, kot so promet, gospodarstvo in prostorsko načrtovanje.

Stališče do Sporočila Komisije o preobrazbi modrega gospodarstva EU za trajnostno prihodnost

Vlada je sprejela stališče k Sporočilu Komisije o novem pristopu za trajnostno modro gospodarstvo v EU - Preobrazba modrega gospodarstva EU za trajnostno prihodnost.

Slovenija pozdravlja objavljeni dokument, ki vsebuje akcijski načrt za učinkovitejšo rabo virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo, obnovo biotske raznovrstnosti ter zmanjšanje onesnaževanja in opisuje potrebne naložbe in razpoložljive finančne instrumente ter pojasnjuje, kako zagotoviti pravičen in vključujoč prehod.

Podpira ukrepe za dosego ciljev za učinkovito spopadanje z glavnimi viri onesnaženja morij in da se zeleno in modro politiko bolje poveže ter se obenem razširi svoj pristop delovanja prek meja EU in utreti pot mednarodnemu upravljanju morij in oceanov.

Načrtovane aktivnosti lahko znatno doprinesejo h gospodarskim in socialnim koristim nacionalnih in lokalnih skupnosti in ustvarjanju trajnostnih delovnih mest, vzdržni rasti in trajnostnemu razvoju. Slovenija, kot z biotsko raznovrstnostjo bogata država, pozdravlja zastavljene cilje, s katerimi bo EU lahko z zgledom vodilna v mednarodni skupnosti.

Slovenija je na globalni in evropski ravni sprejete zaveze v praksi uresničila s pripravo in skorajšnjim sprejetjem Pomorskega prostorskega plana. Obveza je opredeljena v Direktivi EU 2014/89. Pomorski prostorski plan se ni pripravil zgolj zaradi spoštovanja zahtev direktive, ampak mnogo bolj z namenom upoštevanja in spoštovanja vseh zavez na poti k uresničevanju trajnostnega modrega gospodarstva. Prostorsko načrtovanje v povezavi z ekosistemskim pristopom, ki uveljavlja koncept modrih koridorjev, dosega ukrepe za izboljšanje funkcionalne povezanosti ekoloških omrežij in zagotavljanje trajnostnega ribolova in plovbe v morskih regijah.

Druge točke

Vlada je obravnavala tudi:

- Predlog opredelitve do sklepa Državnega sveta Republike Slovenije o problematiki oskrbe Obale in Krasa s pitno vodo;

- Predlog odgovora na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi s Centrom za ravnanje z odpadki Puconci d. o. o. (CEROP);

- Predlog odgovora na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi s pristojnostjo javnih podjetij;

- Predlog odgovora na poslansko pobudo mag. Dejana Židana v zvezi z monitoringom ribjih poti;

- Predlog odgovora na pobudo Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi s problematiko na področju odpadnega blata iz komunalnih čistilnih naprav;

- Predlog za določitev in izplačilo dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 5. 2021;

- Predlog soglasja k pogojno sklenjeni sodni poravnavi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. VII Pg 515/2018 z dne 15.6.2021 v tožbi tožeča stranka Občina Bohinj zoper toženo stranko Republiko Slovenijo;

- Predlog odločbe o zavrnitvi pritožbe zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 215-20/2021-2550-4 z dne 6. 5. 2021;

- Predlog odločbe o zavrnitvi pritožbe zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 215-19/2021-2550-5 z dne 11. 5 .2021.