Skoči do osrednje vsebine

Ministri za evropske zadeve o krepitvi odpornosti Unije na prihodnje krize

Državni sekretar Gašper Dovžan, predsedujoči Svetu Evropske unije za splošne zadeve, je danes na Brdu pri Kranju gostil neformalno srečanje ministrov in ministric, pristojnih za evropske zadeve. V neformalni razpravi, ki je bila osredotočena na krepitev odpornosti Evropske unije, so ministri podprli prizadevanja slovenskega predsedstva za celovitejši pristop k odzivanju na krize.

"Kriza zaradi pandemije covida-19 je pokazala prednosti skupnega delovanja. Zato je izjemnega pomena, da iz pridobljenih izkušenj potegnemo nauke za soočanje s krizami v prihodnosti. Evropskim državljanom dolgujemo hiter, učinkovit in koherenten odziv na sedanje in prihodnje krize," je na srečanju poudaril državni sekretar Dovžan.

V uvodnem nagovoru se je zahvalil partnerjem v triu, Nemčiji in Portugalski, za intenzivno sodelovanje v triu in uspešno izvedeni predsedovanji. V prvem delu razprave je ministrom in ministricam predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja. Pri tem se je osredotočil na vsebine, ki jih bodo ministri in ministrice obravnavali na zasedanjih Sveta za splošne zadeve do konca leta, med katerimi so Konferenca o prihodnosti Evrope, vladavina prava, širitveni proces Unije in odpornost. Prav krepitev odpornosti Unije in izboljšanje njene pripravljenosti na krize je slovensko predsedstvo postavilo na prvo mesto med svojimi prednostnimi nalogami.

Drugi del srečanja, ki so se ga poleg delegacij iz EU udeležili tudi partnerji z Zahodnega Balkana, je bil posvečen razpravi o pripravljenosti na krize in delovanju notranjega trga Unije v času kriz. Pri tem je posebnega pomena sodelovanje in koordinacija med državami članicami Unije ter sodelovanje preko meja in s partnerji Zahodnega Balkana. Zdravstvena kriza je pokazala številne pomanjkljivosti na evropski in na nacionalnih ravneh, hkrati pa je izpostavila prednosti skupnega delovanja. "Naš cilj je, da bomo na prihodnje krize, zlasti na področju javnega zdravja in kibernetske varnosti, bolje pripravljeni in bomo tako skrajšali odzivni čas, ko je potrebno hitro ukrepanje. Pri tem moramo preiti k celovitejšemu pristopu do kriznih razmer in se z njimi soočiti na način, da so temeljne evropske svoboščine čim manj okrnjene" je dejal državni sekretar Dovžan.

Evropski komisar Janez Lenarčič je udeležencem predstavil, kako so pridobljene izkušnje iz odziva na pandemijo vplivale na revizijo mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Poudaril je, da je bilo v današnji razpravi najbolj spodbudno slišati vsesplošno strinjanje, da je treba med napore za krepitev odpornosti Unije vpeti tudi načine za boljše predvidevanje, kot tudi napore višanja pripravljenosti na raznorazne nesreče in krize.

Ministri Evropske unije, pristojni za evropske zadeve, bodo razpravo na temo odpornosti in pripravljenosti Unije na krize nadaljevali na oktobrskem zasedanju Sveta za splošne zadeve.