Evropski koncept naslednje generacije oblakov temelji na treh stebrih:

• Evropa mora postati vodilna v transverzalnih domenah - do leta 2025 bi morala biti evropska industrija oblakov globalno prepoznavna po tehnološki vodilni vlogi, konkurenčnosti in uporabi teh področij, ki oblikujejo rešitve na globalni ravni.
• Širitev ter obnova infrastrukture in storitev na ravni Evrope - za doseganje ciljev glede uporabe procesiranja podatkov, dostopnosti in povezovanja enotnega trga morajo naložbe povečati gostoto, učinkovitost oblakov in robnih naprav in zmogljivosti po vsej Evropi, izboljšati integracijo v omrežja za povezljivost in optimizirati aktivnosti procesiranja podatkov z najboljšimi v svojem razredu in programsko opremo za upravljanje.
• Oblikovati in omogočiti suverene in sektorsko specifične storitve končnim uporabnikom - evropski uporabniki bi morali imeti možnost izbire storitve v oblaku, ki izpolnjujejo njihove zahteve glede odprtosti, varnosti, interoperabilnosti in suverenosti podatkov ter pospešujejo specifične primere uporabe. To je mogoče doseči s horizontalnimi elementi, kot so integracijske infrastrukturne storitve (vključno z npr. kvantnim računalništvom, AI in blockchain infrastrukturo), storitve platforme z visoko dodano vrednostjo, aplikacije in podatkovne storitve.

Posamezni projekti so bili predstavljeni na vzporednih delavnicah, na katerih so se oblikovale skupine po fazah verige vrednosti prihodnjega evropskega oblaka. Projektni predlogi v najvišji fazi zrelosti pa so bili predstavljeni v posebnem predstavitvenem delu. 

Dogodka se je udeležilo več kot 150 podjetij iz cele Evrope ter več kot 350 udeležencev, kar kaže na izjemno pripravljenost tako podjetij, kot tudi držav članic h krepitvi evropske konkurenčnosti, strateške avtonomije, odpornosti in učinkovitosti, podprte z naprednimi digitalnimi storitvami.

Udeležence so nagovorili državni sekretarji ministrstev, pristojnih za gospodarstvo, in sicer državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Ajda Cuderman, Dr. Urlich Nussbaum, državni sekretar Zveznega Ministrstva za gospodarske odnose in energijo (Nemčija), Thomas Coubre, generalni direktor direktorata za podjetništvo iz Ministrstva za gospodarstvo in finance (Francija), ter direktor za omrežja prihodnosti DG CNECT (Evropska komisija).

Državna sekretarka Ajda Cuderman je izpostavila pomen sodelovanja na ravni Evrope, ki naj na področju prenosa podatkov temelji na skupnih podatkovnih infrastrukturah in storitvah. Izpostavila je, da moramo tudi na tem področju spoštovati vrednote, ki smo jih razvili v Evropski uniji, in sicer: spoštovanje zasebnosti, transparentnosti, sodelovanja ter horizontalnih elementov, kot sta varnost in trajnost, ki morajo biti tudi del naprednih tehnoloških rešitev.

Predstavnica nacionalne kontaktne točke za IPCEI-CIS Nena Dokuzov je izrazila zadovoljstvo nad tako številčno udeležbo, pripravljenost k sodelovanju in povezovanju in naznanila drugi povezovalni dogodek, ki bo prav tako potekal v sklopu predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, in sicer 29. septembra 2021 v Ljubljani.