Skoči do osrednje vsebine

Prosto živeče ptice ne sodijo v ujetništvo

Seznam ptic v Sloveniji navaja 380 prosto živečih vrst ptic, ki so bile potrjeno opažene na našem ozemlju med letoma 1800 in 2011. Razen sive vrane, šoje in srake, so na celotnem območju Slovenije, zavarovane vse domorodne vrste skupine pevci.

Med njimi so gnezdilke (vrste, ki pri nas le gnezdijo), prezimovalke (vrste, ki so pri nas le pozimi), stalnice (ki pri nas gnezdijo in prezimujejo) kot tudi selivke oziroma preletnice, ki našo državo zgolj prečkajo na poti do svojega cilja. Vse vrste prostoživečih živali, ki so zavarovane na podlagi Zakona o varstvu narave je prepovedano loviti. Podrobno ravnanje s prosto živečimi vrstami ureja Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih, ki določa, da je prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati živali živalskih vrst iz priloge 1 te uredbe.

Ptiček mi nežno na veji žgoli-in naj tam tudi ostane!

Veča se število tistih, ki se zavedajo, da prosto živeče ptice ne sodijo v ujetništvo in ki Inšpektoratu za okolje in prostor sporočajo, da so opazili nekoga, ki v kletki na vrtu ali na balkonu zadržuje živali, ptice pevke, ki jih sicer opazujemo v naravnem okolju. Opozarjajo tudi na primere nezakonitega odvzema malih ptic pevk, ki jih ljudje opisujejo na facebooku. Samo osrednja območna enota je v zadnjem letu prejela več deset prijav nezakonitega zadrževanja domorodnih prosto živečih ptic, ki naj bi nas razveseljevale z raznolikim žvrgolenjem in lepoto pisanega perja v naravi. Tudi inšpektorji za okolje se na terenu pogosto srečamo z ljubitelji ali gojitelji kanarčkov, ki z namenom parjenja in tako pridobivanja še bolj pisanih potomcev, jemljejo iz narave čižke, liščke, grilčke in podobne pisane vrste ptičkov. Lovijo jih ali z mrežami, ki so podobne ribiškim mrežam ali živolovkami. Ptice privabljajo s ptičjim krmilnicam in celo ptičjim napevom.

Najpogostejše vrste žrtev odlova med pisanimi pticami pevkami iz našega okolja

Čižek (Carduelis spinus) je ptiček, manjši od vrabca, s perjem zelene, rumene in črne barve. Samčevo perje je še bolj živahnih barv kot perje samice. Ima črno kapo in podbradek. Kontrasten rumen in črn vzorec na krilih in repu, ki je pravo nasprotje olivno zelenemu hrbtu z vzorcem zabrisanih črnih črt. Olivno zelena so tudi njegova lica, ki jih obkroža rumena proga. Ta se na prsih sklene in nadaljuje proti črno progastem trebuhu, kjer se rumena barva prelije v umazano belo. Perje samice je bolj zamolklih barv, a vedno v zelenih in rumenih odtenkih, po čemer se razlikuje od podobnih progastih ščinkavcev, ki gnezdijo pri nas. Čižek se pozimi pogosteje pojavlja v nižinah. Zbira se v jate in se v iskanju hrane klati okoli ter rad obišče vasi in parke, kjer mu ljudje ponujamo semena v krmilnicah. K nižinskim potokom in močvirnim predelom ga pozimi privabijo zlasti črne jelše. Takrat bomo najlažje opazovali, kako se obešajo po vejah in zobljejo semenje, nato pa cela jata čižkov, tesno en ob drugem, odleti na naslednje drevo.

Tudi lišček (Carduelis carduelis) je manjši od vrabca, a toliko bolj pisan. Odraslega liščka bomo takoj spoznali po živo rdečem obrazu ter črni in beli glavi. Rdečico obraza prekinja le črna lisa, ki obkroža koničast, razmeroma dolg, siv kljun in se nadaljuje do očesa. Njegova črna krila prekinja živo rumena proga, s katero že na daleč in tudi med letom opozarja nase. Ramena in hrbet so rožnato rjave barve, trtica povsem bela, rep pa črn z vzdolžnimi belimi progami. Po prsih in bokih je svetlo rjav, trebuh pa ima umazano bel. Mladi liščki, ki še niso dopolnili enega leta imajo za liščka značilna črno in rumeno obarvana krila, vendar pa perje na njihovi glavi ni rdeče in črno in belo pisano.

Liščka lahko pri nas opazujemo skozi vse leto. V Sloveniji je zelo pogost in splošno razširjen gnezdilec, ki gnezdi aprila in maja. Za liščke je značilen svatbeni ples. med katerim, sedeč na veji, utripajo s krili in se zibajo sem in tja. V jeseni in pozimi se zbira v jate, ki se podnevi v iskanju hrane klatijo naokoli. Privlačijo jih visoke steblike, ki pogosto rastejo na krajih s stalnim človekovim vplivom (ruderalna rastišča), zato po gnezditvi liščki še pogosteje obiščejo človeška naselja. (vir: Spletna stran Notranjskega regijskega parka).

Grilček (Serinus serinus) je najmanjša ptica pevka iz družine ščinkavcev. Ima razmeroma veliko glavo in droben kljun sive barve. Po hrbtu, bokih in trebuhu je močno progast. Bleda nadočesna proga je podaljšana navzdol in naprej, tako da obkroža progasto lice s svetlo pego v sredini. Trtica je živorumena pri samcih in zelenkasto rumena pri samicah, prav tako ima samica manj živo rumeno obarvanost ostalega telesa, vendar je razlika pogosto vidna šele ob neposredni primerjavi.

Tudi vsem dobro poznana taščica, pogosta prebivalka naših vrtov in gozdov, ki spada med selivce je pogosta žrtev nezakonitega odvzema iz narave.

Ukrepi inšpektorja za naravo

Informacije, za katere se v postopku izkaže, da imajo zakonske znake prijave o nezakonitem odvzemu ptic iz narave, so lahko prožilec, na podlagi katerih Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata za okolje in prostor uvede inšpekcijski postopek po uradni dolžnosti.

V inšpekcijskem postopku inšpektor preveri, ali je žival res odvzeta iz narave oziroma ali ima imetnik dokumente o njeni pridobitvi iz legalne gojitve. Naj ob tem dodamo, da imajo državljani, ki imajo željo po gojitvi zavarovanih prosto živečih vrst ptic možnost, da to počno zakonito. Zato potrebujejo dovoljenje, ki ga izdaja upravni organ, Agencija za okolje oziroma Ministrstvo za okolje in prostor.

Večinoma zavezanci ne morejo izkazati zakonitega izvora ptic. V teh primerih se upoštevajo zakonska določila, ki prepovedujejo odvzem vseh razvojnih oblik ptic iz narave. Cilj je, da se žival spusti na prostost kamor tudi sodi. V primeru, da žival potrebuje veterinarsko oskrbo se jo zaseže in odda v zavetišče.

Med mnogimi postopki, ki smo jih obravnavali, se je inšpektorice za okolje še posebej dotaknil odvzem kosa iz narave. V tem konkretnem primeru je zavezanec na svojem facebook profilu objavil fotografije poginulega kosa, ki je v mukah poginil, ko se je ujel v mrežo za zaščito sadja na vrtu. Pod objavo so bili sarkastični komentarji o tem, kako kos ne bo uničeval pridelka na vrtu ter komentarji o naravni selekciji. Prijavitelj, ki je o tem zapisu obvestil inšpekcijo, jo je podal tudi na policijo, saj ima takšno početje storilca lahko tudi elemente kaznivega dejanja. V konkretnem primeru je inšpektorica za okolje izrekla v prekrškovnem postopku globo v predpisani vrednosti 300 eurov. Storilec je v prekrškovnem postopku izrazil ogorčenje, da mu bo izrečena kazen in je tudi do danes ni poravnal, zato jo je Inšpektorat za okolje in prostor odstopil v izterjavo na Finančno upravo Republike Slovenije.