Okoljski ministri o novih svetovnih ciljih biotske raznovrstnosti in varstvu opraševalcev
- Ministrstvo za okolje in prostor
Predsedujoči minister mag. Andrej Vizjak je poudaril, da si Slovenija kot država z bogato naravo in najvišjim deležem območij Natura 2000 v EU prizadeva za ohranitev biotske raznovrstnosti visoko na globalni agendi, pri čemer jo podpirajo Evropska komisija in države članice EU. Minister je ob tem poudaril: »Veselimo se nadaljnjega dela tako v Svetu kot z Evropskim parlamentom in Komisijo ter na mednarodni ravni. Čas je, da ustavimo trend upadanja biotske raznovrstnosti in z ambicioznimi globalnimi cilji prispevamo k ohranitvi narave ter do leta 2030 k zavarovanju 30 odstotkov svetovnih zemljišč in oceanov ter obnovi degradiranih ekosistemov.«
Prvi osnutek globalnega okvira za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki je bil objavljen 12. julija 2021, predvideva ambiciozen pristop, ki je nujen za korenito preobrazbo delovanja vlad, ekonomskih sektorjev in družbe v celoti za ustavitev upadanja biotske raznovrstnosti. Vizija do leta 2050 – živeti v harmoniji z naravo – bo dosežena s štirimi dolgoročnimi cilji ter 21 cilji in mejniki do leta 2030. Predlagano je učinkovito zavarovanje 30 odstotkov kopnega in morja na svetovni ravni, obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst ter znatno zmanjšanje onesnaževanja. Pomembno je, da rešitve, ki temeljijo na ekosistemih, prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagoditvi nanje. Znatno je treba zmanjšati in preusmeriti vse naravi škodljive spodbude in povečati investicije v varstvo biotske raznovrstnosti na vseh ravneh.
Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je na novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija kot predsedujoča država biotsko raznovrstnost in opraševalce uvrstila med prednostne teme. Povedal je, da je zaradi upadanja biotske raznovrstnosti ukrepanje nujno, zato si vsi skupaj prizadevajo za pripravo dobrega okvira, ki bo obravnavan na konferenci pogodbenic (COP15).
EU si prizadeva za velikopotezen nov predlog svetovnih ciljev za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in 2050 oziroma za tako imenovani globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020. Slovenija bo ob podpori partnerjev tria, Portugalske in Nemčije ter Evropske komisije izvedla vse potrebno za dosego interesov EU v teh pogajanjih. V skladu z vizijo globalnega okvira za biotsko raznovrstnost o življenju v harmoniji z naravo si bo kot predsedujoča prizadevala, da bo do leta 2050 biotska raznovrstnost cenjena, ohranjena, obnovljena in odporna ter da bo s trajnostno rabo zagotavljala ekosistemske storitve za vse ljudi.
Ministri za okolje so se na neformalnem srečanju strinjali, da prvi osnutek nove globalne strategije predstavlja dobro osnovo za zaključek pogajanj. Treba bo stremeti k skupnemu reševanju podnebne in biodiverzitetne krize. Pomembno bo vključevanje varstva biotske raznovrstnosti v druge vladne politike, ekonomske sektorje, vključno s finančnim, in družbo v celoti. V povezavi z zagotavljanjem virov za biotsko raznovrstnost so ministri poudarili, da je treba mobilizirati več virov za zagotavljanje biotske raznovrstnosti v razvitih državah in državah v razvoju. EU in države članice so v skladu z zelenim dogovorom EU pripravljene voditi z zgledom tako z zavzemanjem za ambiciozne cilje kot tudi z okrepljenim izvajanjem na nacionalni in EU-ravni.
Pogajanja o novih svetovnih ciljih se začenjajo 23. avgusta 2021 in bodo potekala do predvidenega sprejetja globalnega okvira na zaključnem delu 15. Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15 faza 2) spomladi leta 2022.
COP15 predstavlja ključni mejnik v prizadevanju za povečanje svetovnih ambicij po skupnem prepoznavanju podnebne, biodiverzitetne kot tudi zdravstvene krize. Nekateri vzroki in rešitve vseh treh kriz so medsebojno povezani in potrebujejo usklajeno iskanje skupnih, na naravi temelječih rešitev, ki bodo omogočale doseganje ciljev trajnostnega razvoja in Agende 2030.
Slovenija kot pobudnica svetovnega dneva čebel ohranjanju opraševalcev, vključno s prostoživečimi, namenja veliko pozornosti. Ministri za okolje so zaskrbljeni zaradi upada prostoživečih opraševalcev in posledic tega za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve opraševalcev za družbo. V razpravi so ministri pokazali pripravljenost za okrepljeno varstvo opraševalcev, vključno z izboljšanjem spremljanja stanja prostoživečih opraševalcev in aktivnostmi za izboljšanje habitatov opraševalcev ter za povečanje ozaveščenosti ključnih sektorjev in družbe o pomenu aktivnega varstva.
Ob koncu se je minister zahvalil triu partnericam Nemčiji in Portugalski za ves trud in dosežke ter vso podporo pri nadaljnjem delu slovenskega predsedovanja.