Neformalno srečanje ministric in ministrov EU, pristojnih za raziskave
- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
"Odporna in konkurečna Evropa mora okrepiti in v središče družbe postaviti področje raziskav in inovacij. Zato je potrebno ustvariti dobre pogoje za raziskovalce in inovatorje ter s tem spodbuditi kroženje znanja, zagotoviti vrhunsko infrastrukturo in omogočiti ter spodbujati povezovanje ter sodelovanje z visokim šolstvom, s potrebami družbe in gospodarstva, predvsem pa z vključitvijo vseh zainteresiranih skupin pri skupnem iskanju rešitev," je na srečanju poudarila slovenska ministrica prof. dr. Simona Kustec.
Dodala je, da le zaveze na papirju niso dovolj. Če dejansko želimo narediti odločen korak naprej, so potrebni jasni in v praksi učinkoviti ukrepi: »V okviru programa Obzorje Evropa smo s sprejetim ukrepom kvot zagotovili večjo spolno uravnoteženost pri izvajanju projektov. Pred tednom dni smo sprejeli uredbo glede EuroHPC, ki Evropi zagotavlja podporo za to, da postane globalni akter na področju superračunalništvaa in visoke tehnologije. Sedaj je čas, da sprejmemo dodatne konkretne cilje, ki jim bomo sledili z ukrepi tako na ravni EU kot nacionalnih ravneh. Ker želimo, da novi Evropski raziskovalni prostor postane učinkovit za vse vključene na področju raziskav in inovacij, smo kot predsedujoči v vse naše dogodke in aktivnosti k razpravam povabili in vključili vse ključne deležnike, predstavnike skupin, za katere sprejemamo ukrepe. Slovensko predsedovanje je prvo, ki proces upravljanja vodi na takšen način – v okviru evropskega dialoga se je to zgodilo sploh prvič. A dejstvo je, da bomo politični odločevalci brez glasu stroke težko postavili realne cilje, ukrepe in okolja za tiste skupine, ki smo jim zavezani s svojim delom. Ob tem je jasno, da samo skupaj lahko naslovimo vse globalne izzive, ki so pred nami. In samo skupaj lahko postavimo bolj učinkovit ERA. Kot pravi slogan slovenskega predsedovanja: Skupaj. Odporna. Evropa.«
S tem se je strinjala tudi Mariya Gabriel, komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade, ki je na srečanju prvič uradno predstavila Pakt za raziskave in inovacije. "S paktom smo postavili temelj za učinkovito delovanje ter pozvali članice k višjemu vlaganju v raziskave in inovacije. Veseli me, da je bila danes izražena odločna pripravljenost za okrepitev področja raziskav in inovacij. A pravo delo se začne šele zdaj, na terenu, v državah. Ob tem sta izjemno pomembna tudi sodelovanje med raziskavami in izobraževalnim sistemom ter ozaveščanje o pomenu raziskav za družbo,« je poudarila komisarka Gabriel.
Ob tem je ministrici Kustec čestitala za uspešen začetek predsedovanja in vzpostavitev procesa upravljanja: »Vključevanje vseh deležnikov in izjemno pomembo povezovanje z izobraževanjem, kot je projekt Pirati plastike, so odlična popotnica za nov evropski raziskovalni prostor. Skupaj smo močnejši.«
Osrednji govorec, predsednik Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) prof. Jean-Pierre Bourguignon, je ob tem dodal, da »niso dovolj sredstva, pomembne so prava znanja, ideje in inovacije. Če nam bo uspelo dati pravo mesto raziskavam, bo zagotovljen tudi denar. A pri tem moramo imeti dolgoročno vizijo in načrt. Ne samo za naravoslovni del znanost, ampak tudi za družboslovni del. Povrniti moramo zaupanje v znanost, zavedati se moramo, da brez znanosti ni razvoja in napredka.«
V drugem delu srečanja so se ministri osredotočili na mednarodno sodelovanje in način delovanja, ki učinkuje na svetovni ravni. Priznana slovenska raziskovalka dr. Maruša Bradač z Univerze v Kaliforniji je poudarila, da je mednarodno sodelovanje osnova za vsak uspeh raziskovalca, kot je pomembno tudi, da je spodbudno okolje, v katerem deluje. Temu so v razpravi pritrdili ministri, ki so podprli Evropsko komisijo pri obravnavanju področja inovacij in raziskav na način, ki upošteva dogajanje v svetovnem merilu, in se zavzeli za spodbujanje sodelovanja s tretjimi državami.
Ministrica Simona Kustec je ob tem poudarila: »Kroženje znanja je nujno potrebno, a hkrati za vsako družbo predstavlja tudi velik izziv, kako obogateno znanje vrniti nazaj domov. Prav zato si ob pri slovenskem predsedovanju prizadevamo za sprejem reintegracijskih shem, ki bodo omogočile boljše pogoje za delo raziskovalcev doma in v tujini in hkrati pospešile razvoj znanja tako raziskovalcev kot tudi družb, ki jim pripadajo. Zavedamo se, da moramo na pravi način uravnotežiti odprtost Evrope za večjo konkurenčnost v prihodnje.«
Srečanja so se poleg delegacij iz EU udeležile tudi delegacije iz držav EFTA (Evropsko združenje za prosto trgovino) ter parterji z Zahodnega Balkana.
Ministri EU, pristojni za raziskave, se bodo o konkretnih ukrepih novega upravljanja ERA pogovarjali na svetu ministrov v septembru, ko je predviden sprejem sklepov ministrov o ERA.