Skoči do osrednje vsebine

Raba morja in z njim povezanih površin po novem opredeljena v Pomorskem prostorskem planu

Vlada je izdala Uredbo o Pomorskem prostorskem planu Slovenije. Pomorski prostorski plan Slovenije je pomemben strateški, prostorsko razvojni dokument, s katerim se v naši državi prvič po osamosvojitvi uvaja strateško planiranje za trajnostni razvoj dejavnosti in rabe na morju.

Pogled z morja na Piran

Pogled z morja na Piran

Plan podaja prostorske razvojne usmeritve za ohranjanje ravnovesja med varovanjem morja in potrebami gospodarske rasti, s čimer bo zagotovljen trajnostni razvoj.

Plan sledi zahtevam evropske direktive o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in predstavlja izhodišče za pripravo strateških in izvedbenih aktov, na podlagi katerih bodo področna zakonodaja, podzakonski akti in razvojni načrti za dejavnosti in rabe na morju ter priobalnem pasu na kopnem v prihodnje poenoteni in medsebojno usklajeni. Obstoječa neskladja med posameznimi zakoni in različnimi podzakonskimi akti bodo tako končno odpravljena. Plan preprečuje udejanjanje enostranskih interesov na račun drugih dejavnosti in deluje kot regulativni okvir za zagotavljanje trajnostnega upravljanja z obstoječimi viri.

Plan kot strateški razvojni dokument zagotavlja temelj za celostni pristop k dolgoročnemu načrtovanju in upravljanju dejavnosti in rab morja ter s tem povezanih površin. Pripravljen je namreč ob upoštevanju prostorskih potencialov območja ter ciljev razvoja dejavnosti in rab na morju kot akcijski program za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije na morju. S planom so začrtane smernice za večletni razvoj in s tem opredelitev rabe prostora za desetletje naprej. Poleg okoljskega vidika - trajnostni razvoj dejavnosti na morju, ohranjanje čistega okolja in skrb za kakovost življenja – je plan zelo pomemben z gospodarskega vidika. Plan zagotavlja ohranjanje in spodbujanje tradicionalnih (konvencionalnih) dejavnosti in rab na morju, ki se na morju že izvajajo in so pomembne za razvoj, pa tudi spodbujanje dejavnosti, ki so vezane na morje in na stik morja z obalo, ter uravnoteženje teh dejavnosti na način, da se dolgoročno doseže trajnostni razvoj (trajnostna rast pomorskih gospodarstev, trajnostni razvoj morskih območij in trajnostna raba morskih virov).

Plan poleg določitve potencialnih območij za razvoj marikulture vključuje trajnostni razvoj ribištva s ciljem dvigniti ribji stalež in povečati dodano vrednost dejavnosti, razvoj pomorstva in pomorskega prometa ter ladjedelništva, razvoj solinarstva ter spodbujanje in razvoj turizma, športa in rekreativne dejavnosti.

Raba prostora je v občinah slovenske Istre tesno povezana z dejavnostmi na morju, zato bodo istrske lokalne skupnosti odslej v občinskih prostorskih načrtih določale priobalni pas in načrtovale posege v njem v skladu z usmeritvami plana.

Plan je objavljen v prostorskem informacijskem sistemu Ministrstva za okolje in prostor