Raba morja in z njim povezanih površin po novem opredeljena v Pomorskem prostorskem planu

Vlada je izdala Uredbo o Pomorskem prostorskem planu Slovenije, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pomorski prostorski plan Slovenije je pomemben strateški, prostorsko razvojni dokument, s katerim se v naši državi prvič po osamosvojitvi uvaja strateško planiranje za trajnostni razvoj dejavnosti in rabe na morju. Plan podaja prostorske razvojne usmeritve za ohranjanje ravnovesja med varovanjem morja in potrebami gospodarske rasti, s čimer bo zagotovljen trajnostni razvoj.

Plan sledi zahtevam evropske direktive o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in predstavlja izhodišče za pripravo strateških in izvedbenih aktov, na podlagi katerih bodo področna zakonodaja, podzakonski akti in razvojni načrti za dejavnosti in rabe na morju ter priobalnem pasu na kopnem v prihodnje poenoteni in medsebojno usklajeni. Obstoječa neskladja med posameznimi zakoni in različnimi podzakonskimi akti bodo tako končno odpravljena. Plan preprečuje udejanjanje enostranskih interesov na račun drugih dejavnosti in deluje kot regulativni okvir za zagotavljanje trajnostnega upravljanja z obstoječimi viri.

Plan kot strateški razvojni dokument zagotavlja temelj za celostni pristop k dolgoročnemu načrtovanju in upravljanju dejavnosti in rab morja ter s tem povezanih površin. Pripravljen je namreč ob upoštevanju prostorskih potencialov območja ter ciljev razvoja dejavnosti in rab na morju kot akcijski program za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije na morju. S planom so začrtane smernice za večletni razvoj in s tem opredelitev rabe prostora za desetletje naprej. Poleg okoljskega vidika - trajnostni razvoj dejavnosti na morju, ohranjanje čistega okolja in skrb za kakovost življenja – je plan zelo pomemben z gospodarskega vidika. Plan zagotavlja ohranjanje in spodbujanje tradicionalnih (konvencionalnih) dejavnosti in rab na morju, ki se na morju že izvajajo in so pomembne za razvoj, pa tudi spodbujanje dejavnosti, ki so vezane na morje in na stik morja z obalo, ter uravnoteženje teh dejavnosti na način, da se dolgoročno doseže trajnostni razvoj (trajnostna rast pomorskih gospodarstev, trajnostni razvoj morskih območij in trajnostna raba morskih virov).

Plan poleg določitve potencialnih območij za razvoj marikulture vključuje trajnostni razvoj ribištva s ciljem dvigniti ribji stalež in povečati dodano vrednost dejavnosti, razvoj pomorstva in pomorskega prometa ter ladjedelništva, razvoj solinarstva ter spodbujanje in razvoj turizma, športa in rekreativne dejavnosti.

Raba prostora je v občinah slovenske Istre tesno povezana z dejavnostmi na morju, zato bodo istrske lokalne skupnosti odslej v občinskih prostorskih načrtih določale priobalni pas in načrtovale posege v njem v skladu z usmeritvami plana.

Plan je objavljen v prostorskem informacijskem sistemu Ministrstva za okolje in prostor

Uredba o merilih in kriterijih za spodbujanje in financiranje projektov, investicij ter izvajanje dejavnosti v Triglavskem narodnem parku

Vlada je izdala Uredbo o merilih in kriterijih za spodbujanje in financiranje projektov, investicij ter izvajanje dejavnosti v Triglavskem narodnem parku. S spremembo Zakona o Triglavskem narodnem parku se je spremenil način financiranja občin za projekte, investicije in dejavnosti, ki jih parkovne lokalne skupnosti izvajajo oziroma zagotavljajo v narodnem parku. Glavni namen uredbe je uskladitev z opisano spremembo zakona ter poenostavitev postopkov, povezanih s financiranjem.

Sprememba zakona je predvidela, da se za razvojne usmeritve parkovni lokalni skupnosti iz državnega proračuna dodeli 0,20 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se ji izračuna dohodnina, kar za letošnje leto znaša 5,18 milijonov evrov. Delež dohodnine se razdeli po lokalnih skupnostih v parku: Bohinj (31,62 %), Tolmin (12,77 %), Bovec (24,13 %), Kranjska Gora (12,70 %), Gorje (11,63 %), Jesenice (0,54 %), Bled (1,32 %), Kobarid (5,29 %). Podlaga za določitev projektov parkovnih lokalnih skupnosti, ki so predmet financiranja po tej uredbi bo enoletni akcijski načrt, ki ga pripravi javni zavod v enem mesecu po uveljavitvi te uredbe.

Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov

Vlada je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Z dvema spremembama uredbe se odpravlja neskladnost domače zakonodaje na področju sežiga in sosežiga odpadkov z evropsko direktivo o industrijskih emisijah (2010/75/EU). Besedilo se spreminja na način, ki omogoča enoznačno razumevanje upoštevanja mejnih vrednosti emisij, saj je bil stari zapis nedosleden glede primerjave 10-minutnih povprečnih vrednosti ogljikovega monoksida z mejno vrednostjo emisije, ki se sicer uporablja za polurne povprečne vrednosti; in dopolnitev besedila na način, ki odpravlja neskladnost z evropsko direktivo.

Sprememba uredbe sicer nima vpliva na pogoje obratovanja obstoječih sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov. Obstoječe naprave so prilagojene vseh zahtevam zakonodaje. Sprememba uredbe se uvaja za namen boljše preglednosti določb, ki bodo predvsem dobrodošle upravljavcem morebitnih novih sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov v postopku pridobivanja dovoljenj.

Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč za obdobje do 30. junija 2022

Vlada je sprejela Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč za obdobje do 30. junija 2022, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Deleži prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč za obdobje do 30. junija 2022 znašajo za družbo:

• PRONS, d. o. o. - 44,82 %,
• SVEKO, d. o. o. - 30,25 %,
• ZEOS, d. o. o. - 10,26 %,
• INTERSEROH, d. o. o. - 14,67 %.

V skladu z Uredbo o odpadnih nagrobnih svečah mora nosilec načrta ali nosilec skupnega načrta zagotoviti redno prevzemanje vseh odpadnih nagrobnih sveč od vseh izvajalcev javnih služb zbiranja in upravljavcev pokopališč.

Uredba prav tako določa, da če ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami zagotavlja več nosilcev načrta ali več nosilcev skupnega načrta, deleže prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč za nosilce načrta in deleže prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč za nosilce skupnega načrta določi vlada s sklepom, ki se objavi v uradnem listu:

• do 30. junija tekočega koledarskega leta deleže prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč v tekočem letu in do 30. junija prihodnjega leta;
• do 31. marca prihodnjega koledarskega leta deleže izpolnitve celoletne obveznosti ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami za preteklo koledarsko leto.

Deleži se izračunajo na podlagi podatkov o količini nagrobnih sveč, danih v promet v Sloveniji, pridobljenih iz evidence, ki se vodi v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, in sicer:

• do 30. junija tekočega koledarskega leta na podlagi podatkov za obdobje od 1. januarja do 31. marca tekočega koledarskega leta;
• do 31. marca tekočega koledarskega leta na podlagi podatkov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra preteklega koledarskega leta.

Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže za leto 2021

Vlada je sprejela Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2021, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Če ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več družb za ravnanje z odpadno embalažo, vlada v skladu z Uredbo o embalaži in odpadni embalaži zadnjič določi deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2021.

Izvajalec javne službe 31. decembra 2021 zadnjič odda odpadno embalažo v deležih odpadne embalaže, družba za ravnanje z odpadno embalažo pa 31. decembra 2021 zadnjič zagotovi prevzem odpadne embalaže od izvajalcev javne službe v deležih odpadne embalaže.

Deleži prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2021 so:

• za odpadno embalažo iz embalažnega materiala papir, za družbo:
• Dinos, d. o. o. - 18,16 %;
• Embakom, d. o. o. - 5,74 %;
• Surovina, d. o. o. - 26,41 %;
• Interseroh, d. o. o. - 9,39 %
• Recikel, d. o. o. - 32,52 %;
• Slopak d. o. o. - 7,78 %.
• za odpadno embalažo iz embalažnega materiala steklo, za družbo:
• Dinos - 20,95 %;
• Embakom - 5,70 %;
• Surovina - 17,73 %;
• Interseroh - 5,22 %;
• Recikel - 44,45 %;
• Slopak - 5,95 %.
• za odpadno embalažo iz embalažnih materialov plastika in kovine (mešana embalaža), za družbo:
• Dinos - 16,29 %;
• Embakom - 6,74 %;
• Surovina - 23,30 %;
• Interseroh - 7,89 %;
• Recikel - 30,30 %;
• Slopak - 15,48 %.
• za odpadno embalažo iz embalažnega materiala les, za družbo:
• Dinos - 33,79 %;
• Embakom - 8,07 %;
• Surovina - 27,93 %;
• Interseroh - 7,65 %;
• Recikel - 16,23 %;
• Slopak - 6,33 %.

Informacija o nameravanem podpisu memoranduma o soglasju med Upravo RS za jedrsko varnost in Agencijo Kraljevine Maroko za jedrsko in sevalno varnost

Vlada se je seznanila z nameravanim podpisom Memoranduma o soglasju med Upravo RS za jedrsko varnost in Agencijo Kraljevine Maroko za jedrsko in sevalno varnost in varovanje o izmenjavi tehničnih podatkov in sodelovanju na področjih jedrske in sevalne varnosti. Predlagani memorandum je po svoji naravi pravno ne zavezujoč mednarodni akt, katerega namen je poenostavitev izmenjave informacij in sodelovanja med podpisnikoma na naslednjih področjih: razvoj zakonodajnega in regulatornega okvirja na področju jedrske in sevalne varnosti; predpisi iz področij jedrske in sevalne varnosti; izdaja dovoljenj, inšpekcijski postopki in sankcioniranje; upravne ocene periodičnih varnostnih pregledov raziskovalnih reaktorjev;  ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom; pripravljenost in odziv na izredne dogodke; izobraževanje in usposabljanje ter krepitev sposobnosti na področjih jedrske in sevalne varnosti; kultura, vodenje in upravljanje področja jedrske varnosti; celostni sistem vodenja; politika in strategija s področja jedrske varnosti ter komuniciranje.

Podobne memorandume ima Uprava RS za jedrsko varnost že podpisane z upravnimi organi Bosne in Hercegovine, Češke, Makedonije, Albanije in Belorusije.

Predlog sprememb Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku.

Manj zahtevne vsebinske dopolnitve predloga zakona se v pretežni meri nanašajo na očitke iz uradnega opomina Evropske komisije iz leta 2020, kot na primer natančnejša opredelitev podatkov o podjetju, ki izvaja sevalno dejavnost, in podatkov o podjetju, ki je zunanji izvajalec sevalne dejavnosti; dodana opredelitev pojma radiološki objekt; podrobnejša določitev vsebine dovoljenja za uporabo visokoaktivnega vira sevanj in druge dopolnitve.

Z novelo zakona se spreminja tudi pristojno ministrstvo za nadzor nad poslovanjem izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Prav tako se del sprememb in dopolnitev nanaša na učinkovitost ukrepov za zmanjšanje koncentracije radona v zaprtih prostorih (redne periodične meritve) ter na inšpekcijski nadzor, kjer je bilo dodano področje nadzora nad novogradnjami in posegi v obstoječe stavbe zaradi varovanja zdravja pred škodljivimi učinki radona. Preostale spremembe predstavljajo redakcijske popravke, to je navedbo pravilnih sklicev, in terminološko uskladitev besedila v delu, ki se nanaša na monitoring radioaktivnosti pošiljk ter posegih v obstoječe stavbe.

Razrešitev in imenovanje člana v svet Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje

Vlada je v svetu Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje kot predstavnika ustanovitelja razrešila člana mag. Janeza Topolška (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - MGRT). Za preostanek mandata, do 4. aprila 2022, je v svet zavoda kot predstavnika ustanovitelja imenovala Aleša Prijona (MGRT). Svet zavoda sestavlja 15 članov od katerih vlada kot ustanoviteljica javnega zavoda imenuje štiri člane sveta zavoda, in sicer po enega na predlog Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kulturo, MGRT ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za pripravo stališč o predlogu podnebno energetskega paketa »Pripravljeni za 55«

Vlada je sprejela Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za pripravo stališč o predlogu podnebno energetskega paketa »Pripravljeni za 55«.

Naloge medresorske delovne skupine, ki bo imela horizontalni pregled nad vsemi dosjeji v paketu »Pripravljeni za 55«, se nanašajo tako na podporo pri vodenju Sveta EU kot tudi na oblikovanje stališč Slovenije do posameznih predlogov znotraj paketa. Koordinacijo in administrativno-tehnično podporo za delo medresorske delovne skupine bo zagotavljalo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Medresorsko delovno skupino sestavljajo:

• Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor (vodja skupine);
• Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo;
• Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
• Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo;
• Andrej Šircelj, minister za finance;
• Anže Logar, minister za zunanje zadeve

V okviru medresorske delovne skupine deluje tudi ožja operativna skupina za podnebno energetski paket »Pripravljeni za 55«, ki je zadolžena za pripravo vseh potrebnih gradiv za delo medresorske delovne skupine. Ožjo operativno skupino vodi generalni direktor Direktorata za okolje na MOP. Ožjo operativno skupino sestavljajo:

• Iztok Slatinšek, generalni direktor Direktorata za okolje, MOP;
• Zorana Komar, MOP;
• Miha Movrin, MOP;
• Mateja Pitako, MOP;
• Barbara Simonič, MOP;
• Luka Vombek, MOP;
• Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Ministrstvo za infrastrukturo (MzI);
• Marija Lesjak, MzI;
• Erik Potočar, MzI;
• Tina Seršen, MzI;
• Simon Poljanšek, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP);
• Boštjan Petelinc, MKGP;
• Maja Dovžak, MKGP;
• Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT);
• Erika Glasečnik (MGRT),
• Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, MGRT;
• Gregor Umek, MGRT;
• Zoran Bricman, MGRT;
• Tina Humar, generalna direktorica Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Ministrstvo za finance (MF);
• Mitja Brezovnik, MF;
• Andreja Šimenc, Ministrstvo za zunanje zadeve.