Skoči do osrednje vsebine

Minister Počivalšek pred odbori Evropskega parlamenta o slovenskih prioritetah

Minister Zdravko Počivalšek je danes uspešno zaključil z zadnjo predstavitvijo sektorskih prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, ki jih je imel pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta (EP). V tem tednu je nastopal pred Odborom za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO), Odborom za mednarodno trgovino (INTA), Odborom za turizem (TRAN) in Odborom za industrijo in raziskave (ITRE).

Minister Zdravko Počivalšek v Evropskem parlamentu. | Avtor MGRT

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO)

V Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov je minister Zdravko Počivalšek izpostavil, da je za nemoteno delovanje notranjega trga pomembno, da se zakonodaja prilagaja novim izzivom digitalne dobe. V ospredju slovenskega predsedstva bo obravnava Svežnja o digitalnih storitvah, ki vključuje Akt o digitalnih storitvah in Akt o digitalnih trgih. Slednji mora oblikovati učinkovita pravila, ki bodo zagotavljala konkurenčne, nediskriminatorne, odgovorne in poštene digitalne trge. Minister Počivalšek je poudaril, da si bo Slovenija kot predsedujoča zavzemala za ciljno usmerjen Akt o digitalnih trgih, ki ga bo možno hitro implementirati, saj je le tako možno izkoristiti ves globalni potencial in pozitivne učinke za evropske uporabnike in podjetja.

Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo tudi za boljše delovanje notranjega trga na področju storitev in za napredek na področju Projektne skupine za uveljavljanje notranjega trga, ki naslavlja najbolj pereče ovire notranjega trga in za katero predsedujoča država verjame, da ima pomembno vlogo pri odpravljanju ovir in krepitvi notranjega trga, je izpostavil minister Počivalšek. Dodal je, da je sta med prioritetami tudi revizija Direktive o potrošniških kreditih, ki, poleg tega, da širi področje uporabe na nove ponudnike in produkte, prilagaja tudi digitalni način potrošniškega kreditiranja ter Direktiva o splošni varnosti proizvodov, saj je potrebna prenove, zaradi tehničnega napredka na področju proizvodov in novih tehnologij. Iz istih razlogov bo pozornost posvečena tudi predlogu uredbe o strojih in strojni opremi, ki bo tesno povezan z vzporedno regulacijo umetne inteligence. Predsedujoča država se bo osredotočila tudi na usklajeno evropsko potrošniško politiko z visoko stopnjo varstva potrošnikov in varnosti potrošniških proizvodov. Cilj je povečati zaupanje potrošnikov, olajšati prehod na digitalno gospodarstvo in učinkovito nadaljevati spopadanje z izzivi pandemije COVID-19. 

Odbor za mednarodno trgovino (INTA)

Pred Odborom za mednarodno trgovino je izpostavil: “Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo za krepitev globalne konkurenčnosti Evropske Unije, pri čemer je ključnega pomena zagotavljanje odprte, poštene in na praviliih temelječe mednarodne trgovine. Posebna pozornost bo posvečena tudi malim in srednjem podjetjem, ki so ključna za naše gospodarstvo in trajnostnemu razvoju – te zaveze morajo biti vsebovane že v trgovinskih in naložbenih sporazumih.”

Nadaljeval je s poudarkom na Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), kjer bo predsedstvo nadaljevalo prizadevanja EU za krepitev na pravilih temelječega mnogostranskega trgovinskega sistema in reformo organizacije v smeri njenega večjega pomena, učinkovitosti in odzivnosti na sodobne izzive. Kot predsedujoči bomo nadaljevali tudi z obravnavo najpomembnejših bilateralnih, regionalnih in horizontalnih dosjejev na področju trgovinske in naložbene politike ter si prizadevali za krepitev sodelovanja s podobno mislečimi partnericami in za diverzifikacijo odnosov, sklenitev zavezništev ter izkoristek potenciala, ki ga nudi široka mreža trgovinskih sporazumov.

V okviru obsežne Naložbene agende EU si bo predsedujoča država prizadevala, da bodo sodobni naložbeni sporazumi temeljili na spoštovanju Pariškega podnebnega sporazuma, standardov Mednarodne organizacije za delo ter multilateralnih reform naložbenega prava, zlasti tistih, ki se nanašajo na mala in srednja podjetja.

“Slovensko predsedstvo se bo konstruktivno odzivalo na morebitne nove izzive in iskalo sinergije z drugimi politika EU zlasti na področju zelene in digitalne preobrazbe ter za  vzpostavitev odpornejše Evrope na podlagi koncepta odprte strateške avtonomije. Za odpornejšo EU je potrebno skupno notranje in zunanje delovanje na številnih področjih politike,” je zaključil predstavitev minister Počivalšek.

Odbor za turizem (TRAN)

Pred Odborom za turizem je minister Počivalšek uvodoma izpostavil, da je “uspešen trialog o EU Digitalnem COVID potrdilu, dokaz kako močni  in uspešni smo kadar delujemo skupaj. Predsedstvo verjame, da bosta tako Digitalno COVID potrdilo kot  prizadevanja za EU standardizacijo sanitarnih protokolov za turistične in s turizmom povezane storitve, prispevala k ponovni vzpostavitvi zaupanja potrošnikov v čezmejne turistične aktivnosti na enotnem trgu EU. Jasne informacije za potrošnike in predvidljivost potovanj sta  ključna elementa za oživitev  potovalnih tokov  in  vrnitev turističnih potrošnikov  na turistični trg”.

Predsedstvo si bo prizadevalo za izgradnjo evropskega turizma za novo dobo in se usmerilo v tri prednostna področja, in sicer:

  • okrevanje, obnova in odpornost turističnega ekosistema ter izgradnja evropskega turizma nove dobe,
  • zelen, pameten, odgovoren, trajnosten turizem, ki bo omogočildolgoročno rast in konkurenčnost ter zgradil evropsko turistično identiteto
  • nadaljevanje dela na EU agendi zaturizem 2030/2050, ki določa srednjeročno in dolgoročno strategijo evropskega turizma.

Pet ključnih izzivov, ki jih želi nasloviti predsedsto in so nujni za vzpostavitev konkurenčnega evropskega turizma v novi, post-pandemični dobi so Varno, Zeleno, Pametno, Vključujoče, Odgovorno. Okrepiti se želi tesno sodelovanje, koordinacijo in moč dialoga z vsemi deležniki na področju turizma s ciljem, da se podpre oživitev, okrevanje, odpornost in trajnostna prenova industrijskih ekosistemov in se oblikuje Evropski turizem nove dobe, ki bo zadostil potrebam prihodnjih generacij.   

Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo za nadaljnjo koordinacijo in nadgrajevanje sistema za čezmejni transfer podatkov o stanju epidemije in ukrepih v posameznih članicah v zvezi s Covid-19. To bo turistom in potnikom zagotavljalo ažurne in podrobne informacije o stanju na izbranih destinacijah, zagotavljala pa se bo tudi predvidljivost potovanj. Prav tako si bo prizadevalo za izboljšanje finančnega stanja sektorja, za naložbe v prenovo ekosistema, v trajnostno in digitalno prenovo turistične in potovalne infrastrukture ter investicije v znanje ljudi in njihove spretnosti. Prav tako si bomo prizadevali za spodbuditev zelenega in digitalnega prehoda turističnih malih in srednjih podjetij (MSP) in destinacij ter prilagoditve na nove, zelene in inovativne poslovne in upravljavske modele, kjer je potrebna široka dostopnost MSP do različnih virov financiranja. 

»Razogljičenje turističnega ekosistema v navezavi na pametne digitalne rešitve lahko bistveno prispeva k skupnim podnebnim ciljem in ciljem trajnostnega turizma, k njegovi odpornosti in trajnostni konkurenčnosti destinacije Evropa na globalnih trgih«, je še poudaril. 

Minister Počivalšek je predstavitev zaključil z besedami:»Turistični in potovalni sektor s svojim multisektorskim vplivom in učinki, lahko ponovno postane gonilo okrevanja in odpornosti celotnega gospodarstva EU in hkrati temelj za bolj pravično Evropsko unijo za svoje državljane ter varno in stabilno Evropo, ki bo ostala najbolj privlačna in varna globalna turistična destinacija«.

Odbor za industrijo in raziskave

Pred Odborom za industrijo in raziskave,  je Počivalšek poudaril, da se bo slovensko predsedstvo osredotočilo na izvajanje posodobljene evropske industrijske strategije s poudarkom na treh glavnih vprašanjih, in sicer odpornosti gospodarstva EU, odprto strateško avtonomijo s poudarkom na strateških odvisnostih ter zelen in digitalni prehod.

»Pri krepitvi odpornosti bomo osredotočeni predvsem na izboljšanje sposobnosti EU na področjih predvidevanja in učinkovitejšega reševanja različnih kriznih razmer, ki zahtevajo skupen pristop in sodelovanje držav članic. Prav tako si bomo prizadevali za dobro delujoč enotni trg, saj je kriza razkrila tudi izreden pomen dobro delujočega enotnega trga, ki je ključen za EU, saj podjetjem zagotavlja gotovost, konkurenčnost in ekonomijo obsega.

Naš prispevek k odprti strateški avtonomiji bo med drugim tudi spodbujanje razprav o strateških odvisnostih EU, ki vplivajo na temeljne interese EU, zlasti na področjih zdravja, varnosti in zaščite ter dostopa do kritičnih surovin in tehnologij, ki jih potrebujemo za zeleni in digitalni prehod.

Tretji ključni element prednostnih nalog na področju industrije je okrevanje in gospodarska prenova Evrope, ki mora temeljiti na zeleni in digitalni tranziciji. Potrebe malih in srednje velikih podjetij, ki so glavno gonilo inovacij v različnih ekosistemih, je treba nujno upoštevati, prav tako pa je treba v obzir vzeti izzive 14 ekosistemov, ki so definirani v prenovljeni industrijski strategiji.

"Na področju vesolja, želimo izpostaviti pomembnost vesoljskih tehnologij za zeleni in digitalni prehod, saj prihaja do vedno večjih tehnoloških rešitev. Naš cilj je, da se v čim večji meri uporabi obstoječe rešitve za podporo malim in srednjim podjetjem, tudi na področju vključevanja le-teh v razvoj EU vesoljskega sektorja," je poudaril Počivalšek in izpostavil, da je  mnenje predsedstva, da moramo strukturirati pristop na področju koriščenja obstoječih vesoljskih storitev in da morajo biti koristi evropskih vlaganj v sektor vesolja na voljo vsem državam, podjetjem in prebivalcem EU.

Poseben poudarek v času predsedovanja bo namenjen tudi upravljanju vesoljskega prometa, saj se ta iz leta v leto bliskovito veča, zato je nujno potrebno, da Evropska unija zavzame skupno stališče čimprej.

Predstavitev je zaključil z besedami: »Evropska industrija je temelj gospodarstva in razvoja EU, zato ji moramo nuditi ugodno in varno okolje za blaginjo.V času slovenskega predsedovanja si bomo prizadevali za odpornejšo, okrepljeno ter zeleno in digitalno evropsko industrijo prihodnosti”.