Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je skupaj s Cedricem O, francoskim državnim sekretarjem za digitalno tranzicijo in elektronske komunikacije ter predsednikom Sveta GPAI, sodeloval v pogovoru, ki ga je vodila generalna direktorica DIGITALEUROPE Cecilia Bonefeld-Dahl.

Slovenija prevzema predsedovanje v zelo zahtevnem času, ko se še vedno soočamo s pandemijo bolezni covid-19. Zato bo ena od prednostnih nalog odpornost unije na krize, strateška avtonomija in oživitev evropskega gospodarstva, ki temelji na digitalnem in zelenem prehodu. Poleg tega se bomo osredotočili na evropski način življenja, pravno državo, varnost in stabilnost v naši soseščini, s krepitvijo sodelovanja znotraj Severnoatlantskega zavezništva ter osredotočenostjo na Zahodni Balkan.

Kje se v ta okvir umešča digitalizacija? »Trdno verjamemo, da bi morala digitalizacija olajšati življenje prebivalcem in izboljšati kakovost javnih storitev,« je povedal minister Koritnik. »Zato bodo digitalna preobrazba, digitalne tehnologije in kibernetska varnost prioriteta slovenskega predsedovanja.«

Slovenija si bo v času predsedovanja prizadevala za izboljšanje povezljivosti, razvoj varne, učinkovite in odporne digitalne infrastrukture, vključno z omrežjem 5G, varen in odprt splet in kibernetski prostor, odpornost proti kibernetskim in hibridnim grožnjam, izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti, dodaten poudarek pa bomo namenili dostopnosti digitalnih javnih storitev ter ustvarjanju ugodnega okolja za razvoj, preskušanje in uporabo novih tehnologij.

»Naš cilj je pospešiti digitalno preobrazbo. Zato moramo izkoristiti vse razvojne priložnosti, ki jih ponuja tehnologija, da bi izboljšali kakovost življenja naših državljanov,« je izpostavil minister Koritnik in dodal, da bosta pri digitalni preobrazbi ključni področji umetne inteligence in podatkov.

Na vprašanje, kakšne prioritete imamo na področju umetne inteligence, je minister poudaril, da gre za izjemno pomembno področje. Spomnil je, da je bil, in na to smo izjemno ponosni, prvi Unescov mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI) ustanovljen prav v Sloveniji, v Ljubljani.

»Umetna inteligenca ponuja velik potencial za zdravje, promet, energijo, kmetijstvo, turizem ali kibernetsko varnost,« je izpostavil minister. Slovensko predsedstvo se bo osredotočilo na napredek pogajanj o aktu o umetni inteligenci, ki bo oblikoval splošni okvir za nadaljnjo regulacijo tega področja, formalno definiral umetno inteligenco ter omejil tveganja, ki jih prinaša njena širša raba. Na področju ponovne uporabe, obdelave in izmenjave podatkov ter podatkovne ekonomije pa bo predsedstvo nadaljevalo z obravnavo akta o upravljanju podatkov in začelo z obravnavo akta o podatkih.

Slovenija bo med predsedovanjem Svetu EU organizirala več konferenc na visoki ravni na temo digitalizacije in kibernetske varnosti.