Kot je povedal, bodo glavne prednostne naloge slovenskega predsedstva oblikovanje bolj trajnostnega energetskega sektorja EU z namenom, da se omogoči nemoten, stroškovno učinkovit in pravičen energetski prehod.

»Da bi dosegli podnebne in energetske cilje EU do leta 2030 in podnebno nevtralnost do leta 2050, moramo oblikovati politike na skladen način, upoštevajoč prednosti krožnega gospodarstva in načela energetske učinkovitosti, povezovanja sektorjev, izrabe obnovljivih virov ter drugih trajnostnih nizkoogljičnih virov energije. To je ključno tudi v luči letošnjega zasedanja podnebne konference COP 26«, je na zasedanju dejal minister za infrastrukturo.

Minister Vrtovec je poudaril, da načrtuje slovensko predsedstvo na področju zakonodaje nadaljevati delo portugalskega predsedstva na Uredbi o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo. »Posodobitev energetske infrastrukture ne bo pomagala le pri okrevanju EU, temveč bo tudi ključni dejavnik energetskega prehoda. Tako nameravamo graditi na opravljenem delu in načrtujemo, da bomo do konca leta dosegli končni kompromis z Evropskim parlamentom,« je bil jasen minister Vrtovec in dodal, da namerava slovensko predsedstvo glede predlogov s področja energije v paketu »Pripravljeni na 55«, ki bo predvidoma predstavljen julija, začeti s pregledom revizije direktiv o obnovljivih virih in energetski učinkovitosti.

Svet EU je sicer odobril sklepe, ki določajo politične usmeritve za Komisijo v zvezi z izvajanjem strategije o dolgoročni viziji, kako lahko EU do leta 2050 postane družba, odporna na podnebne spremembe. Evropski ministri za energijo so opravili tudi razpravo na temo Strategije za vodik za podnebno nevtralno Evropo. »Vodik predstavlja enega od ključnih elementov pri doseganju energetskega prehoda. Prav tako bi lahko predstavljal eno izmed dolgoročnih rešitev za ladijski, letalski in težki cestni promet, kjer elektrifikacija trenutno ni izvedljiva,« je še dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.