Skoči do osrednje vsebine

Svetovni dan boja proti ponaredkom in piratstvu

Skupna študija Urada EU za intelektualno lastnino (EUIPO) ter Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z naslovom Tveganja in škoda zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine v Evropi je pokazala, da ponarejeni izdelki predstavljajo 6,8 % uvoza v EU v vrednosti 121 milijard evrov. Gre za kozmetiko, igrače, vino in druge pijače, elektroniko, oblačila, pesticide in farmacevtske izdelke.

Potrošniki težko razločijo med pravim in ponarejenim blagom, še posebej to velja za nakup prek spleta, kjer je včasih težko prepoznati nezakonite spletne strani. Ponaredki resno ogrožajo zdravje in varnost državljanov, saj običajno ne izpolnjujejo standardov kakovosti in varnosti, predvsem so nevarne kemikalije, pesticidi, še posebej skrb zbujajoča so ponarejena zdravila: antibiotiki, sredstva proti bolečinam, osebna zaščitna oprema in maske.

Hudodelske združbe so dobro organizirane in povezane ter hitro spreminjajo načine svojega delovanja. Pri količini in vrednosti zaseženega blaga prevladujejo zasegi pomorskega prevoza v zabojnikih, predvsem iz Azije, Kitajske in Hongkonga, kar predstavlja 80 % skupne vrednosti ponaredkov zaseženih po vsem svetu.

Obstaja povezava med kršitvami pravic intelektualne lastnine (PIL), in drugimi kaznivimi dejanji, ki jih opravljajo hudodelske združbe – promet z drogami, prisilno delo, kibernetska kriminaliteta, goljufije, poneverbe listin in pranje denarja. Kazniva dejanja na področju intelektualne lastnine so dobičkonosna dejavnost z visokim donosom in nizkim tveganjem. Izjemno donosen trg je tudi digitalno piratstvo, ki vsako leto ustvari 1 milijardo evrov nezakonitih prihodkov. Nezakonite storitve na škodo ustvarjalcev in zakonitih podjetij je leta 2019 v EU uporabljalo 13,7 milijonov ljudi. Nedavna analiza EUIPO z naslovom Spremljanje in analiziranje družbenih omrežij glede kršenja PIL (EUIPO, 2021) je pokazala, da so družbeni mediji zlorabljeni v korist ponarejanja in piratstva. Ob pregledu milijonov pogovorov na FB, Twitterju, Instagramu in Redditu so ugotovili, da je s piratstvom lahko povezana tretjina pogovorov o digitalnih vsebinah.

Kršitve PIL povzročajo obsežno škodo gospodarstvu EU. Gre za 15 milijard evrov izgube davkov in prispevkov za socialno varnost, 83 milijard evrov izgube prihodkov iz prodaje, vsako leto je izgubljenih tudi 670 000 delovnih mest. Še posebej pa prizadenejo mala in srednja podjetja (MSP), saj je vsako četrto utrpelo kršitve PIL, izgube na področju patentov ali znamke je bilo 33 %, škodo za svoj ugled je utrpelo 27 % podjetij, izgubo konkurenčnosti pa 15 %.

Slovenija

Študija kaže, da je bilo 11 % Slovencev zavedenih v nakup ponarejenega izdelka, kar je nad evropskim povprečjem (največji v Bolgariji, 19 %, najmanj na Švedskem, 2 %). 17,2 % slovenskih MSP je utrpelo kršitev PIL.

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je v letu 2020 v 520 primerih odkrila ali zadržala 433.517 kosov blaga v vrednosti skoraj 5,5 milijonov evrov. Največ je bilo zaseženih oblačil, obutve, modnih dodatkov, avtomobilskih delov, igrač in avdio/video naprav. V Slovenijo so prispeli v ladijskih zabojnikih ali s pošto iz Kitajske, Hongkonga, Turčije, Singapurja in Indije.

Blago, ki prispe v koprsko pristanišče, je večinoma namenjeno prejemnikom v drugih državah članicah EU, zadržane poštne pošiljke pa prejemnikom v Sloveniji. Večina zadržanega blaga se uniči pod carinskim nadzorom.

Infografika – zakaj reči NE ponaredkom!

Film – zakaj reči NE ponaredkom!