Skoči do osrednje vsebine

Državna sekretarka mag. Kirbiš Rojs o Načrtu za okrevanje in odpornost s člani Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs je na povabilo Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija danes na Brdu pri Kranju predstavila Načrt za okrevanje in odpornost ter ostale finančne mehanizme. Podrobneje so načrtovane ukrepe na svojih področjih predstavili Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Dve ženski sedita za mizo. Za njima ekran, na katerem je prezentacija.
1 / 2

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 30. aprila 2021 Evropski komisiji v ocenjevanje poslala slovenski Načrt za okrevanje in odpornost, v okviru katerega Slovenija načrtuje koriščenje 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in nekaj manj kot 700 milijonov evrov posojil.  Sredstva bo lahko koristila najkasneje do konca leta 2026.

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs se je uvodoma zahvalila za povabilo in poudarila pomen tesnega sodelovanja s kohezijskima regijama tako v procesu programiranja sredstev evropske kohezijske politike kot sredstev evropskega svežnja za okrevanje in odpornost. »Predstavniki kohezijskih regij in lokalnih skupnosti ste ključni sogovorniki v procesu načrtovanja evropskih sredstev, saj ste podrobno seznanjeni s potrebami na terenu in imate konkretne izkušnje z načrtovanjem projektov. V procesu priprave nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost smo se trudili v največji meri prisluhniti vašim predlogom ter hkrati slediti krovnim strateškim prioritetam države in usmeritvam Evropske komisije,« je poudarila.

Kot je povedala, se je Načrt za okrevanje in odpornost razvijal kar devet mesecev. »Za nami je intenzivno obdobje priprave vsebin, oblikovanja reform, številnih usklajevanj z različnimi deležniki in tehničnih sestankov z Evropsko komisijo. Skozi ta proces smo izčistili štiri razvojna področja: zeleni prehod; digitalna preobrazba; pametna, trajnostna in vključujoča rast; zdravstvo in socialna varnost,« je dejala. »Iz Bruslja so v tem tednu sporočil, da so sklep o lastnih virih ratificirale vse članice EU, kar omogoča zadolževanje Evropske komisije na finančnih trgih in s tem financiranje okrevanja po pandemiji covida-19. Veseli me, da bomo lahko v kratkem začeli z izvajanjem,« je dejala.

Po zgodovinskem dogovoru na vrhu EU lansko poletje, ko je Slovenija med drugim izpogajala dodatnih 350 milijonov evrov kohezijskih sredstev za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, je vlada nemudoma pristopila k pripravi slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost, zato je že konec avgusta organizirala posvet s predstavniki lokalnih skupnosti in pozvala različne deležnike k posredovanju vsebinskih predlogov. »Predlogi ministrstev in drugih deležnikov so nam pomagali razporediti sredstva po vsebinah in opredeliti reforme, ki so ključni del tega strateškega dokumenta,« je povedala. Projekti lokalnih skupnosti niso uvrščeni v načrt, ampak bodo zanje pripravljeni razpisi z jasnimi merili. Prve razpise lahko občine, podjetja in ostali pričakujejo v drugi polovici tega leta.

Kot je povedala državna sekretarka, so izkazane potrebe ministrstev in lokalnih skupnosti po sofinanciranju njihovih vsebin presegale razpoložljiva evropska sredstva, ki so Sloveniji na razpolago do leta 2030. »Pomembno je, da tako na državni kot na lokalni ravni realno ocenimo, kateri projekti in programi bodo v tem času dejansko izvedljivi. Namreč, z izvajanjem je treba začeti čimprej,« je bila jasna. »Za projekte, za katere v tem okviru ne bo dovolj sredstev, bodo komplementarno uporabljeni bodoči kohezijski viri in pobuda React-EU,« je še dodala.