Skoči do osrednje vsebine

Kaj lahko naredi lastnik objekta, na katerem so nastale poškodbe zaradi gradnje v bližini

Pobude gradbeni inšpekciji za uvedbo inšpekcijskega nadzora zaradi neustreznega obnavljanja objektov so dokaj pogoste. Ljudje se bojijo, da je ogrožena stabilnost in mehanska odpornost objekta. S podobnimi strahovi se v zadnjem času vedno pogosteje obračajo tudi lastniki objektov, ki so na svoji nepremičnini zaznali nastanek razpok zaradi gradnje objekta v bližini. Kaj lahko v teh primerih naredi gradbeni inšpektor?

Gradbeni inšpektor zaradi suma, da objekt zaradi poškodb neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, uvede inšpekcijski postopek. Tekom inšpekcijskega postopka se pogosto izkaže, da bi prijavitelji radi v inšpekcijskem postopku dokazovali oškodovanje zasebne lastnine. Od inšpektorja pričakujejo, da bo do sanacije poškodb oziroma izplačila odškodnin ustavil gradnjo na bližjem gradbišču zaradi katere so na njegovem objektu nastale poškodbe. Ob takih pričakovanjih težko razumejo, da gradbeni inšpektor nima zakonske podlage, da bi gradnjo ustavil, v kolikor se gradnja izvaja skladno s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem oziroma je skladna z zakonom in ostalimi predpisi.


Kako ukrepa gradbeni inšpektor?

Številni prijavitelji zahtevajo status stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, da bi dokazali, da je prizadeta njihova pravica do zasebne lastnine, ker je njihov objekt poškodovan in razpokan zaradi izvajanja bližnjih gradbenih del. V tožbah, ki so jih začeli prijavitelji, ker jim je bila ta zahteva zavrnjena tako na prvi, kot na drugi stopnji, se je izkazalo, da poseg v »pravico stranke do zasebne lastnine« ni pravni interes, zaradi katerega bi prijavitelj lahko pridobil status stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku. Gradbeni inšpektor je dolžan poskrbeti, da so v inšpekcijski postopek vključeni tisti, ki imajo pravno korist oziroma na katere vpliva izrek inšpekcijskega ukrepa, ne pa tudi tisti, ki bi radi v inšpekcijskem postopku dokazovali oškodovanje zasebne lastnine. V sodbah se izkazuje, da je to pravica, ki jo lahko prijavitelj uveljavlja v civilnem sodnem postopku, ne pa v inšpekcijskem postopku. Prav tako je sodišče potrdilo, da zatrjevanje manjvrednosti nepremičnine zaradi izvajanja gradbenih del na bližnjem gradbišču ni predmet inšpekcijskega postopka (UPRS Sodba I U 2340/2017-17).

V inšpekcijskem postopku pa si bodo gradbeni inšpektorji ogledali razpoke objekta z namenom presoditi, ali je zaradi nastalih razpok objekt nevarna gradnja in v nadaljevanju opravili tudi nadzor gradbišča. V kolikor bodo pri ogledu razpok in poškodb ugotovili, da je objekt nevaren, se pravi, da neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte (kot nevaren objekt opredeljuje Gradbeni zakon), bodo lastniku prepovedali uporabo objekta in odredili, da se v roku, ki ga določi, objekt na njegove stroške ustrezno zavaruje ali da se na objektu oziroma delu objekta, ki je nevaren, v roku, ki ga določi, izvedejo vzdrževalna dela (85. člen Gradbenega zakona). Na gradbišču pa bodo ukrepali, v kolikor bodo ugotovili, da se gradnja ne izvaja skladno s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem oziroma, da ni skladna z zakonom in ostalimi predpisi.


Kaj torej lahko naredi lastnik objekta, na katerem so nastale poškodbe zaradi gradnje v bližini?

Zakonodajalec je predvidel, da pri izvajanju del povezanih z gradnjo lahko pride do poškodb na sosednjih objektih, zato je določil, da morajo imeti udeleženci pri graditvi (tj. projektant, nadzornik in izvajalec) sklenjeno polico za zavarovanje odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane pri izvajanju dejavnosti. Investitor pridobi pravico graditi na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, investitor, projektant, nadzornik in izvajalec pa morajo zagotavljati, da se gradnja izvaja skladno z gradbenim dovoljenjem.

V kolikor lastnik poškodovanega objekta meni, da so razpoke nastale zaradi izvajanja gradbenih del na bližjem gradbišču, lahko zahteva odškodninsko odgovornost udeležencev pri gradnji, kjer bo v sodnem postopku in ne v inšpekcijskem postopku dokazoval vzrok nastanka poškodb objekta.

V primeru, da zaznate na objektu razpoke, najprej pozovite izvajalca, nadzornika, projektanta ali investitorja gradnje, da si ogledajo razpoke ter naročijo meritve, s katerimi se med gradnjo spremlja stanje razpok (ali se povečujejo, širijo, so nespremenjene). Meritve razpok lahko naročite tudi sami, saj so meritve ustrezno dokazilo v odškodninskih zahtevkih od udeležencev pri gradnji objektov.