Pri razvoju in nastanku edinega narodnega parka v Sloveniji je več mejnikov. Kot prvi je predlog naravoslovca in seizmologa dr. Albina Belarja, ko je leta 1908  še pred ustanovitvijo prvih narodnih parkov v Evropi predlagal naravovarstveni park nad Komarčo, vendar njegov predlog ni bil uresničen. V zgodovini Triglavskega narodnega parka imajo pomembno mesto tudi Ferdinand Seidl, Fran Jesenko, Anton Šivic, Angela Piskernik, Miha Potočnik in številni drugi, ki so svoje delo opravljali v okviru različnih društev, organizacij in inštitucij in jim je bila skrb za Julijske Alpe pomembna. Leta 1920 je Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov Muzejskega  društva v Ljubljani takratni pokrajinski vladi za Slovenijo v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev predstavil Spomenico s konkretnimi zahtevami, med katerimi je bila tudi razglasitev varstvenih parkov. To se je uresničilo leta 1924, ko je bil z zakupno pogodbo za 20 let razglašen Alpski varstveni park v Dolini Triglavskih jezer v velikosti 1400 hektarov (ha).

Prvič uporabljeno ime Triglavski narodni park

Leta 1926 je bilo prvič uporabljeno ime Triglavski narodni park v zapisu profesorja Frana Jesenka v dnevniku Jutro. Po vojni je zaradi izteka pogodbe Alpski varstveni park prenehal obstajati, leta 1961 pa je Ljudska skupščina Slovenije sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park v velikost 2000 ha pod imenom Triglavski narodni park. V naslednjih letih so sledile analize in predlogi za širitev parka in 28. maja 1981 se je s prvim zakonom o Triglavskem narodnem parku zavarovano območje razširilo na skoraj celotne Julijske Alpe v obsegu 83.807 ha. Zakon je bil rezultat dolgoletnih prizadevanj, da bi Triglavski narodni park obsegal širše območje Julijskih Alp, in je veljal vse do sprejetja novega zakona leta 2010, s katerim se je površina parka povečala še za 174 ha z vključitvijo naselja Kneške Ravne nad Baško grapo na Tolminskem. 

Triglavski narodni park je bil ustanovljen za ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varovanje rastlinskega in živalskega sveta, ekosistemov, značilnosti nežive narave ter krajine, značilne za območje narodnega parka. Namen je tudi spodbujanje trajnostnega razvoja, ki je skladen s cilji narodnega parka, ter omogočanje obiskovanja z namenom doživljanja narave, kulturnega izročila in duhovnih vrednot alpskega prostora. Za doseganje ciljev Javni zavod Triglavski narodni park upravlja številne naloge na področjih ohranjanja narave in naravnih virov, ohranjanja kulturne dediščine in kulturne krajine, ohranjanja poselitve in trajnostnega razvoja, obiskovanja in doživljanja ter skupnih podpornih aktivnosti za učinkovito izvajanje vse področij. Pri izvajanju nalog Javni zavod Triglavski narodni park sodeluje s številnimi deležniki od državnih institucij in zavodov do lokalnih deležnikov, lastnikov zemljišč in drugih deležnikov v prostoru in ne nazadnje obiskovalcev. 

Triglavski narodni park je območje z naravnimi vrednotami

Triglavski narodni park je območje z izrazitimi značilnostmi visokogorskega sveta, geološkimi, geomorfološkimi, hidrološkimi in drugimi naravnimi vrednotami, obsežnimi in raznovrstnimi ekosistemi, izjemno bogatim rastlinskim in živalskim svetom z redkimi ter značilnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, z visoko stopnjo kakovosti krajine in ohranjenosti kulturne dediščine. Najvišja točka je vrh Triglava (2864 m), po katerem je park dobil ime, najnižja pa je v Tolminskih koritih (180 m). Za Triglavski narodni park je značilno mlado nagubano gorstvo Vzhodnih Julijskih Alp, reliefna razgibanost s priostrenimi vrhovi, strmimi stenami in z globoko vrezanimi ledeniško preoblikovanimi dolinami. Dve tretjini površine pokriva gozd: na južni strani prevladuje bukev, na severni pa smreka in macesen. Podzemne vode, kraški izviri, vodotoki in ledeniška jezera so bogastvo Triglavskega narodnega parka. Gorski grebeni med Savo in Sočo zarisujejo hidrološko mejo med Jadranskim in Črnim morjem. Tudi kulturna dediščina je s svojimi kakovostnimi in ohranjenimi raznovrstnimi pojavnimi oblikami pomemben del narodnega parka. Varstvo kulturne dediščine in ohranjanje kulturne krajine pomembno prispevata k identiteti, prepoznavnosti ter visoki doživljajski vrednosti zavarovanega območja. Za območje parka je značilno gozdarstvo, kmetijstvo s planinskim pašništvom, obrtne dejavnosti (tudi izdelki domače obrti iz lesa in volne) in turizem. Na območju parka je registriranih 43 naravnih spomenikov, 330 naravnih vrednot, in 365 enot kulturne dediščine, in 3 spomeniki državnega pomena. Skupna površina parka je 83.982 hektarov, razdeljeno pa je na tri varstvena območja: prvo območje (31.488) in drugo (32.412 ha), ki tvorita t.i. osrednje območje ter tretje (20.082 ha) ali robno varstveno območje. Na območju parka je vključenih 8 občin (Bovec (30,1 %), Bohinj (26,3 %), Kranjska Gora (16,9 %), Bled (1,8 %), Tolmin (8,4 %), Kobarid (3,7 %) Gorje (12,7 %) in Jesenice (0,1 %), 34 naselij (22 v celoti) z 2337 prebivalci.

Park ima poleg statusa »narodni park« (standarde predpisuje Svetovna zveza za ohranjanje narave IUCN), tudi status Biosfernega območja UNESCO MAB in je skoraj v celoti vključen v ekološko omrežje Natura 2000. Skupaj s sosednjim parkom Naravni park Julijsko predgorje  tvori čezmejno Ekoregijo Julijske Alpe in je tudi nosilec Evropske diplome Sveta Evrope ter član mednarodnih združenj in sicer v Federaciji Europarc in Mreži zavarovanih območij v Alpah ALPARC. Triglavski narodni park sodeluje tudi z drugimi zavarovanimi območji. Poleg z že omenjenim Naravnim parkom Julijsko predgorje ima Triglavski narodni park sklenjen sporazum o sodelovanj z Naravnim parkom Taunus iz Nemčije, Narodnim parkom Snowdonia – Wales iz Velike Britanije, Narodnim parkom Visoke ture iz Avstrije in narodnim parkom Les Ecrins iz Francije. Z Narodnim parkom Kratersko jezero iz ZDA in Naravnim rezervatom Kronotski iz Rusije ima Triglavski narodni park sklenjen dogovor o pobratenju.

Javni zavod Triglavski narodni park od konca maja do konca leta načrtuje več dogodkov

V letošnjem letu obletnic Javni zavod Triglavski narodni park od konca maja do konca leta načrtuje sklop dogodkov za širšo javnost, lokalne skupnosti, program za mlade oziroma družine in strokovni posvet. Z majskim dogodkom, ki ga pripravljamo v sodelovanju s pobratenim parkom Kratersko jezero za predstavitev parkov in sodelovanja z mladimi, in s povabilom družinam, da v okviru letošnjega naravoslovnega Belarjevega dne, ki smo ga zaradi epidemije prilagodili,  obiščejo urejene parkovne poti, na pobudo Evropske zveze naravnih in narodnih parkov Europarc obeležujemo tudi Evropski dan parkov. Mladi oziroma družine z otroki se v juliju lahko udeležijo tudi pohoda po Soški poti, na kateri jih bodo pričakale zanimive točke od Koče pri izviru Soče do Doma Trenta. Od junija do oktobra bodo organizirani vodeni pohodniški izleti z vodnikom za spoznavanje različnih območij parka. S koncem maja bo v informacijskih središčih Triglavskega narodnega parka na Bledu in v Bohinju na ogled razstava Jurija Mikuletiča o rastlinskih in živalskih vrstah. Prvi osrednji dogodek na primorski strani parka v Domu Trenta Javni zavod Triglavski narodni park pripravlja z lokalnimi in sosednjimi kulturnimi ustvarjalci in predstavniki iz Naravnega parka Julijsko predgorje. Z dogodkom v Trenti obeležujemo tudi 50 let programa UNESCO MaB - Človek in biosfera. Drugi osrednji dogodek pa bo v na gorenjski strani parka in sicer v Bohinju v sodelovanju s tamkajšnjo lokalno skupnostjo in deležniki parka. Na prireditvi bo tudi podelitev Belarjevega priznanja. Novembra bosta organizirana še strokovni posvet  ob 40. obletnici Zakona o Triglavskem narodnem parku (Triglavski narodni park 1981–2021) in odprtje fotografske razstave z naslovom Večna sprememba, ujeta v fotografski objektiv na Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani.

Podrobnejše in aktualne informacije o dogodkih so objavljene na spletni strani Triglavskega narodnega parka www.tnp.si.