Udeleženci so poudarili pomembnost razumevanja učinkov pandemije na stanovanjski sektor in kako so posamezne države članice EU uredile pravico do dostopa do stanovanj tudi v kriznih časih. V ospredje so postavili razmislek o evropski viziji glede stanovanjske politike, ki bi lahko zagotovila dostop do stanovanj predvsem ranljivim skupinam in po dostopnih cenah.

Pandemija je nedvomno razkrila in povečala številne stanovanjske težave, ki se pojavljajo v evropskih državah. Poudarila pa predvsem razmerje med stanovanjsko politiko in zdravjem prebivalstva.

Državni sekretar Robert Rožac je predstavil vladne ukrepe, ki so prispevali k ublažitvi posledic pandemije tudi na stanovanjskem področju. »Že v prvem valu epidemije je zakon o intervencijskih ukrepih za obvladovanje epidemije covida-19 in ublažitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo uvedel solidarnostni dodatek za študente in upokojence; mesečni osnovni dohodek za samozaposlene in povračilo delodajalcem za nadomestilo plač delavcem, ki niso mogli opravljati dela. S temi ukrepi se je socialni položaj najbolj ranljivih skupin znatno izboljšal, ravno tako tudi socialni status najemnika.«

Celotna konferenca pa se je osredotočala na štiri tematska področja povezana z izzivi s katerimi se soočajo lokalne, nacionalne in evropske stanovanjske politike, saj je nujno opredeliti rešitve v evropskem merilu. Portugalska si prizadeva načrtovati in izvajati močnejšo in celovitejšo stanovanjsko politiko. Njihovi ukrepi v kriznih časih vključujejo rešitve za javna in cenovno dostopna stanovanja širši javnosti.

Glede stanovanjskega vprašanja v nekaterih evropskih državah, med drugim Nemčije in Španije ter Slovenije, kjer iščemo skupne imenovalce v evropski stanovanjski politiki, je za Slovenijo državni sekretar Robert Rožac izpostavil, da so v času krize: »Najemniki, katerih socialni položaj se je zaradi posledic epidemije navkljub predvidenim finančnim ukrepom za izboljšanje socialnega položaja državljanov poslabšal do zakonsko določenega cenzusa, so lahko zaprosili tudi za subvencijo k najemnini. Pridobili so jo lahko vsi najemniki stanovanj, tako neprofitnih kot tržnih, katerih dohodki so padli pod zakonsko določen cenzus.  Subvencija k najemnini je lahko predstavljala do 80 % najemnine.«

Poleg subvencije so najemniki lahko pridobili tudi izredno denarno socialno pomoč za kritje izrednih stroškov, vezanih na preživljanje.

Zaradi navedenih ukrepov v Sloveniji ni prihajalo do odpovedi najemnih pogodb ali celo deložacij, kadar najemniki zaradi izgube zaposlitve in zmanjšanja dohodkov v času epidemije niso zmogli poravnati najemnine ali stroškov stanovanja.

Epidemija covid-19 je povzročila tudi nekaj težav pri upravljanju stanovanj. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor, kjer je pristojnost tudi stanovanjskega področja, sprejelo priporočila glede upravljanja večstanovanjskih stavb, ko druženje večjega števila ljudi ni bilo dovoljeno. Sodelovanje med upravniki in lastniki stanovanj je potekalo po sodobnih elektronskih poteh. Etažni lastniki so se tako lahko udeležili spletnih razprav in skupaj z upravnikom oblikovali predloge sklepov. Odločitve pa so sprejemali s podpisovanjem listine. Tako so o sklepih odločali tudi tisti etažni lastniki, ki jim spletna razprava zaradi tehničnih ali drugih omejitev ni bila dosegljiva.

V Sloveniji s stanovanjsko politiko sledimo cilju zagotavljanja zadostnega števila  primernih in cenovno dostopnih stanovanj za vse državljane, zlasti pa dovolj javnih najemnih stanovanj za ranljive skupine prebivalstva.