Z dopolnjenim seznamom pomembnih investicij do omilitve posledic gospodarske škode zaradi epidemije

Vlada je določila 35 novih pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covid-19,  iz seznama pa je črtala 13 investicij (zlasti zaradi podvajanja ali zamenjave projektov).  Tako je na seznamu skupaj 336 pomembnih investicij.  Namen določitve pomembnih investicij je predvsem v koordinirani in s tem pospešeni obravnavi posameznih postopkov povezanih s temi investicijami, katerih namen je omiliti gospodarsko škodo, ki jo je pustila epidemija. Z zagonom investicij se bo povečala gospodarska rast v vseh sektorjih države, tako v gradbeništvu kot drugih panogah kot so prodaja, opremljanje prostorov, posredovanje, trgovina in drugih. V seznam so vključeni vsi predlogi, ki imajo ocenjeno vrednost nad 5 milijonov evrov ter imajo predviden začetek izvedbe v letu 2020 oziroma 2021 ter vse predlagane investicije nad vrednostjo 25 milijonov evrov, ki imajo predviden začetek izvedbe poleti 2021.

Vsi resorji so bili pozvani k posredovanju morebitnih predlogov za uvrstitev na seznam Pomembnih investicij. Ministrstvo za okolje in prostor pa je pristojno za uskladitev tega seznama med resorji. Pomembne investicije so razdeljene po, statističnih regijah in na vsebine iz področij okolja, energetike, prometa in regionalnega razvoja. Projekti iz področja regionalnega razvoja so predvsem projekti, ki se nanašajo na gradnjo stanovanjskih sosesk, zdravstvenih domov, izobraževalnih ustanov in podobno.

Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 določa, da vlada s sklepom na podlagi kriterijev, določenih v tem zakonu, na predlog ministra, pristojnega za okolje in prostor, določi pomembne investicije. S tem sklepom je vlada dopolnila Seznam pomembnih investicij, ki so bile določene s sklepom vlade  z dne 30. 9. 2020.

Za odpravo lanskih posledic poletnih neurij s poplavami letos zagotovljeno 11 milijonov evrov

Vlada je sprejela Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poletnih neurij s poplavami v letu 2020. Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Program odprave neposredne škode na stvareh zaradi poletnih neurij s poplavami v letu 2020, v skupni višini 22.100.000,00 evrov. V letu 2021 je predvideno 11 milijonov evrov.  Namen in cilj programa je realizacija ukrepov, ki so potrebni za normalizacijo stanja na prizadetih območjih in preprečitev oziroma omilitev čezmerne škode do katere lahko pride v nadaljevanju, če se z zakonom opredeljeni ukrepi ne bi izvajali.

Kandidatura Slovenije za prevzem predsedovanja UNECE

 Vlada je sklenila, da Republika Slovenija kandidira za prevzem predsedovanja Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer (UNECE) v obdobju od 2024 do 2027 in organizacijo 10. zasedanja pogodbenic leta 2024. Konvencija o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer je bila sprejeta v Helsinkih leta 1992, v veljavo je stopila 1996, Slovenija pa je njena pogodbenica od leta 1999.

Leta 2015 je postala globalni pravno zavezujoč instrument na področju čezmejnega upravljanja voda, ki trenutno združuje 44 pogodbenic ter več deset na sprejem čakajočih držav in opazovalk iz celega sveta. V izvajanju konvencije se Slovenija vidnejša članica in močna kandidatka za prevzem predsedovanja konvenciji v obdobju od 2024 do 2027, in sicer predvsem zaradi tradicije čezmejnega delovanja na področju voda ter visoko strokovnega delovanja v delovnih skupinah in v zadnjem letu tudi v najvišjem organu konvencije, biroju.

Imenovanje stalnega predstavnika Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji

Vlada je imenovala  mag. Joška Kneza, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) za stalnega predstavnika Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji in s tega mesta razrešila  dr. Klemna Berganta, sekretarja na ARSO. Dr. Klemen Bergant je bil izvoljen na mesto izvršnega direktorja Evropske mreže državnih meteoroloških služb – EUMETNET in je s 1. 1. 2021 prenehal z vodenjem Urada za meteorologijo in hidrologijo. Vodenje urada je prevzel mag. Joško Knez, ki je s 1. 4. 2021 kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja prevzel tudi vodenje ARSO. Zaradi teh sprememb je  potrebna tudi zamenjava na mestu stalnega predstavnika pri Svetovni meteorološki organizaciji.