Stavbna zemljišča predstavljajo pomemben kapital, zato je treba dati poseben pomen učinkovitemu gospodarjenju z njimi. Vendar se tu srečamo z dejstvom, da v Sloveniji ni ustreznih evidenc, kjer bi bila evidentirana tako pozidana kot tudi nepozidana stavbna zemljišča z razvojnimi stopnjami, ki izkazujejo njen razvojni potencial. V ta namen in za potrebe prostorskega načrtovanja, ugotavljanja dejanskega stanja v prostoru, vrednotenja stavbnih zemljišč ter izvajanja ukrepov zemljiške politike je bila z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2) uvedena ESZ.

Masovni zajem poseljenih zemljišč in dejanske rabe poseljenih zemljišč se je izvedel v 11 fazah, v obdobju med 1. 12. 2017 in 15. 4. 2021, na območju celotne Slovenije. Rezultat masovnega zajema je predlog poseljenih zemljišč in dejanske rabe poseljenih zemljišč. Rezultati zajema so dostopni na spletni strani prostorskega informacijskega sistema (PIS). Skupaj z zemljišči javne cestne in javne železniške infrastrukture bodo poseljena zemljišča tvorila množico pozidanih zemljišč. S tem bomo pridobili inicialno stanje pozidanosti Slovenije, kar pa med drugim predstavlja tudi prvo fazo procesa vzpostavitve ESZ.

V naslednjih fazah vzpostavitve ESZ bodo občine pripravile dopolnjen predlog poseljenih zemljišč, ga združile s podatki o dejanski rabi zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture, določile nepozidana stavbna zemljišča ter jih razvrstile v ustrezne razvojne stopnje. V luči racionalnejše rabe prostora so namreč nepozidana stavbna zemljišča poleg nezadostno izkoriščenih in razvrednotenih stavbnih zemljišč najpomembnejši del prostorskega fonda. Poznavanje fonda nepozidanih stavbnih zemljišč, njihove lokacije v prostoru in poznavanje njihovega razvojnega potenciala je zato pomembna in zelo dragocena informacija. Na koncu bodo občine podatke evidence tudi javno razgrnile. Ker je vzpostavitev evidence zahteven proces, se predvideva, da jo bodo občine uspešno vzpostavile do leta 2025.